Joana je državna uslužbenka, ki se ukvarja z ločitvenimi postopki, obenem pa je članica posebne evangeličanske ločine, imenovane Božanska ljubezen, ki prežema vse plasti vsakdanjega življenja. S svojimi izkušnjami želi Joana pomagati zakoncem pri njihovih težavah, še posebej pri zapovedani krščanski dolžnosti reprodukcije, a skupno odkrivanje seksualnosti ne privede vedno do želenega cilja. Tudi pri njenem zakonu ne, kajti kljub urejenemu spolnemu življenju ter njenim molitvam in psihoterapevtskim metodam z možem Danilom nikakor ne uspeta spočeti otroka – vse dokler se ne zgodi čudež …
»Film sem ustvaril za razmislek o bližnji prihodnosti in teoretiziranje o političnem kontekstu z zelo specifično vrsto biopolitičnega nadzora telesa. Namesto junakinje, ki se bori zoper religiji – kot tista iz Dekline zgodbe –, sem hotel lik, ki si v življenju želi še več vere. Želi si še več konservativnosti in še več moči cerkve nad državo. To je film o telesu in državi. Hotel sem razmišljati o novem režimu telesnega ugodja in nasilja nad njim, ki erotiko svojstveno poveže z močjo.« (Gabriel Mascaro)
Gabriel Mascaro
Rojen leta 1983 v mestu Recife v Braziliji, kjer živi in ustvarja še danes. Je filmski režiser, scenarist in vizualni umetnik, ki se je sprva uveljavil kot avtor dokumentarnih filmov in video instalacij. Njegov igrani prvenec Ventos de agosto in drugi filmi so bili nagrajeni na prestižnih festivalih. Leta 2016 je newyorški filmski muzej predstavil retrospektivo njegovih del.