zgodba
Mali potepuh išče zlato v samotni divjini Aljaske. Njegov mir pa se hitro razblini, ko ga začne drugi iskalec, prav tako lačen kot on, zamenjevati za velikanskega piščanca … V svetu, kjer vezalke postanejo špageti, žemljice pa baletni čevlji, alkimist Chaplin spremeni zlato v poezijo.
kritike
»To je najboljša in najbolj dovršena komedija, kar jih je bilo kdaj posnetih. Še dolga leta bo veljala za največji dosežek na svojem področju. /…/ [Chaplin] preseže vse, kar je bilo doslej narejenega v komediji. Še kar nekaj časa bo trajalo, preden ga bo kdo dosegel kot genija pantomime.«
– Variety, 1925
»Pred nami je komedija, polna poezije, človečnosti in nežnosti v kombinaciji z robatostjo in razposajenostjo. Ta dragulj prekaša vse Chaplinove filme, saj je v njem več idej in izvirnosti kot celo v takšnih mojstrovinah smeha, kakršni sta Deček (The Kid) in Puško na rame (Shoulder Arms).«
– Mordaunt Hall, The New York Times, 1925
»To je prava poslastica – tako za stare oboževalce kot za neposvečene.«
– James Agee, Time, 1942
»V berlinskem kinu Capitol je premiero filma zaznamoval morda edinstveni encore. Med plesom žemljic je občinstvo ponorelo od navdušenja, upravnik kina pa je v trenutku neverjetne prisebnosti pohitel v projekcijsko kabino in operaterju ukazal, naj film prevrti nazaj in še enkrat predvaja ves prizor. Orkester je na znak znova zaigral in repriza je požela še bolj bučen aplavz.«
– David Robinson, 1985
»Chaplin je apoteoza zaničevanih in zatiranih vsega sveta in hkrati njihovo upanje; naznanja revolucijo v vsej njeni anarhični lepoti.«
– Richard Brody, The New Yorker
zanimivosti
Zlata mrzlica je v kinematografe prišla leta 1925. Leta 1942 je Chaplin na novo zmontiral izvirni kamerni negativ ter filmu dodal sinhronizirano glasbo in pripovedovanje v offu. Odstranil je vse mednapise, prerazporedil nekatere sekvence in zavrgel več prizorov. Poskrbel je tudi za umik vseh obstoječih izvodov različice iz leta 1925. Leta 1993 sta izvirni film iz različnih ohranjenih virov rekonstruirala Kevin Brownlow in David Gill. Dobrih trideset let pozneje je nastala digitalno restavrirana različica, ki je še korak bližje prvotni obliki. Nova verzija temelji na rekonstrukciji iz leta 1993 ter gradivu, pridobljenem iz različnih arhivov po vsem svetu. Glasbo, ki jo je leta 1942 napisal Chaplin, je za novo različico priredil, aranžiral in dirigiral Timothy Brock, izvedel pa jo je orkester Città Aperta.
Film so v kinu na Kolodvorski predvajali od 5. do 7. junija 1929 pod naslovom Borba za zlato.