V osrčju New Orleansa plemena »Črnih Indijancev« ohranjajo in prenašajo afriško in indijansko tradicijo, v kateri se spajata trdoživost in duhovnost, čut za glasbo in ustvarjalnost. V času mardi grasa in na dan svetega Jožefa kot nekakšni angeli, oblečeni v Indijance iz sanj, paradirajo po ulicah v ročno izdelanih kostumih iz biserov in perja, ki jih zanje vse leto pripravlja celotna skupnost.
Dokumentarec se poklanja indijanskim duhovom na ameriški zemlji, kakor to počnejo veliki plemenski poglavarji. Film, poln glasbe, plesa in radosti, nas popelje h koreninam »klica in odgovora«, ene zadnjih živih tradicij afriške glasbene kulture, pri kateri se je napajal tudi jazz. »Mardi gras je bil tam pred jazzom, dolgo pred tem, ko je Louis Armstrong zatrobil v svojo trobento.« (poglavar David Montana) »Najbolj poetičen izraz upora črnih Američanov proti segregaciji in suženjstvu.« (častiti »Goat« Carson)
»Navdušuje me, kako se je s povezovanjem dveh najbolj zatiranih rasnih skupin v ZDA rodil umetniški izraz, ki ima takšno moč in lepoto. Del Afroameričanov v New Orleansu se jasno sklicuje na mešanje črne in indijanske krvi ter metaforično križanje svoje identitete. Ko jih spoznavamo, hkrati odkrivamo dušo New Orleansa, obljubljeno deželo glasbe – jazza, soula, rock’n’rolla in funka – in njenih privržencev. Čeprav je orkan Katrina uničil dobršen del mesta in porušil domovanja najbolj ogroženih skupin, Črni Indijanci še vedno vztrajajo, še vedno plešejo po ulicah New Orleansa s svojo divjo energijo, ki jih dela nesmrtne.«
– Jo Béranger