Zmagovalec sekcije Posebni pogled v Cannesu je pretresljiva tehnična bravura o pasjem krdelu, ki se upre človekovi okrutni potrebi po dominaciji in samovolji. Svarilna basen o razmerjih moči, ki pravi, da pes ne bo več človekov prijatelj, če mu bo človek samo gospodar, daje upati, da je v slogi še moč in da zatirani slej ko prej vstanejo.
»Film vsebuje neodpustljivo sentimentalen, a vseeno čudovit prizor, ki razkrije vso tragičnost pasje pokornosti. Rad bi rekel pokornosti nasploh, ampak film je najmočnejši, ko je najmanj alegoričen, ko se dobesedno ukvarja s pasjim življenjem. Med takšnimi prizori sem se počutil, da gledam velik film.«
– Andrej Gustinčič, MMC RTV SLO
»Beli bog /…/ ni le film, ampak že kar dosežek, pa ne zaradi vseh tistih psov, ki jih je bilo treba preleviti v top igralce (via Teresa Miller), ampak zaradi tega, kar nam ti psi sporočajo, ne da bi govorili. Ne, to ni Disney – to je razredni boj na Madžarskem. /…/ Z eno besedo: psi morajo ljudem pokazati, kaj je treba narediti. Nič, človek se očitno ni razvil iz psa. Tudi iz opice – opice se uprejo. V Vzponu Planeta opic pokažejo, kako se to naredi.«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Beli bog ni le zgodba o hierarhiji med vrstami, pač pa tudi preprosta, a pretanjena metafora rasnega in razrednega zatiranja, v kateri se izobčene (celo parijske) množice, odrinjene na stran zavoljo elitne peščice, združijo, da bi uveljavile svojo kolektivno moč.«
– Guy Lodge, Variety
»Zmagoslavno idiosinkratičen film, v enaki meri inteligenten in brutalno pretresljiv. Dihotomija ‘štiri noge dobro, dve nogi zlo’ je tako grozljivo učinkovita, da se v svojem sočutju obrnemo proti lastni vrsti.«
– Jessica Kiang, The Playlist