zgodba
Srčna komična drama o jeklenih ženskah, premagovanju tegob s humorjem in o tem, da je kdaj pa kdaj preprosto treba koga poslati v tri krasne. Elle Reid je ravno odslovila svoje zadnje dekle in razrezala vse svoje kreditne kartice, ko na njena vrata nepričakovano potrka vnukinja Sage, ki nemudoma potrebuje 600 dolarjev za prekinitev nezaželene nosečnosti. Puncama ne preostane drugega, kot da odpihneta prah z Ellinega starodobnika ter se podata po poteh starih ljubezni in prijateljstev.
kritike
»Sprva lahkotna komedija o materah, hčerah in splavih vam počasi leze pod kožo in vas na koncu sune v pleksus. /…/ Ko protagonistki tistega dne križarita po mestu, se njuno popotovanje razvije v neprisiljen, a nezgrešljivo političen vpogled v tri generacije ženske neodvisnosti v Ameriki.«
– Scott Foundas, Variety
»V tej prisrčni, inteligentni komediji medgeneracijskega konflikta in solidarnosti je mogoče pohvaliti marsikaj: način, kako scenarij ujame govorico mladih, starih in tistih v srednjih letih; kako zgodba, medtem ko protagonistki vijugata po ulicah Los Angelesa v Ellinem sopihajočem starodobniku, teče hkrati mrzlično in sproščeno; male, a nepozabne stranske vloge Judy Greer, Sama Elliotta in Elizabeth Peña (v enem njenih zadnjih nastopov). A če smo povsem iskreni, lahko čudež, ki nosi naslov Babica, povzamemo z dvema besedama: Lily Tomlin.«
– A. O. Scott, The New York Times
»Čeprav je režiser povedal, da ga je osnovna ideja za film Babica spremljala že leta, je šele po srečanju z Lily Tomlin natanko vedel, kako mora oblikovati lik babice. Tomlinova se v vlogo usidra kot drevo, ki razširi svoje veje in korenine, čeprav v lik vnese tudi čudovito lahkotnost – Ellina zajedljivost pogosto učinkuje komično; duhovičenje zanjo ni le obrambni mehanizem, ampak tudi način, kako preživeti najhujše.«
– Stephanie Zacharek, The Village Voice
»Čeprav nikoli vsiljivo polemična, je ta pripoved o pravici žensk do odločanja (o svojih partnerjih, karieri, svoji reproduktivnosti – o svojem življenju) ena najbolj navdušujoče naprednih komedij leta; treba si je le priklicati v spomin ogorčenje, s katerim so v nekaterih krogih pospremili film Obvious Child Gillian Robespierre /…/, da bi zmogli resnično ceniti pogum te zgodbe in zajedljivo korajžo, s katero je Lily Tomlin oblikovala osrednji lik.«
– Mark Kermode, The Guardian