Sloviti korejski režiser Kim Ki-duk, avtor sodobnih klasik Pomlad, poletje, jesen, zima in Samaritanka, po letu 2008 ni več posnel filma. V trinajstih letih je posnel petnajst celovečercev, toda odtlej je bil v ustvarjalni krizi, v gorski koči, ki je bila v tako slabem stanju, da je moral v njej spati v šotoru, se je bolj ali manj zapijal. Potem se je odločil obračunati s preteklostjo; posnel je intimni video dnevnik. Sam, brez filmske ekipe, jezen na ves svet, predvsem na korejski filmski establišment, iz katerega v dolgi izpovedi dobro brije norce, češ, dajejo mu nacionalne nagrade najvišjega kova, ker je osvajal nagrade po tujih filmskih festivalih, pa čeprav so njegovi filmi izrazito kritični do domovine … Gre za iskren čustveni izliv ustvarjalca, ki je znotraj korejskega filma od nekdaj veljal za avtsajderja, za filmskega naturščika, ki so mu veljavo dali mednarodni festivali.
»Pri snemanju filma Sanje se je igralka skorajda smrtno ponesrečila. Med prizorom samomora je obvisela na vrvi, ne da bi ji kdor koli mogel pomagati. Na srečo smo imeli za vsak primer spodaj 50-centimetrsko lestev. Če ne bi hitro skočil na lestev in razvezal vrvi … Nekaj časa sem bil popolnoma izgubljen in sem na samem jokal. Ta trenutek, ki si ga nikoli več ne želim priklicati v spomin, je v meni vzbudil refleksijo o petnajstih delih, ki sem jih z vso silovitostjo ustvaril v svoji trinajstletni filmski karieri.« (Kim Ki-duk)
Kim Ki-duk – filmografija (izbor)
Neznani naslov/Address Unknown (2001); Pomald, poletje, jesen, zima … in pomlad/Spring, Summer, Fall, Winter… And Spring (2003); Samaritanka/Samaritan Girl (2004); Palica za golf/3-Iron (2005); Sanje/Dream (2008)