zgodba
»Rock’n’roll … to ni muska, to je način življenja!«
Toni Riff, rock zvezda iz časov nekdanje Jugoslavije, ki je med vojno prišel v Slovenijo in se poročil s svojo takratno oboževalko Sonjo, se že dve desetletji ne premakne z mrtve točke. Sonja, ki oba preživlja z delom na vroči liniji, se nekega dne odloči, da bo vzela stvari v svoje roke. Moža prepriča, da se za konec tedna odpeljeta na obalo, kjer mu je skrivaj organizirala nastop na terasi hotela Adria … Grenko-sladka komedija soavtorja kultne Top liste nadrealista je svetovno premiero doživela na prestižnem festivalu v Karlovih Varih.
kritike
»Na prvi pogled preprosta zgodba filma v širšem smislu govori o premagovanju ovir in o ustvarjalnosti nasploh, denimo o tem, da navdiha ni mogoče izsiliti. Vse to mu v pripoved uspe vnesti brez moraliziranja, zato pa z veliko dozo humorja. Adria blues je trpka komedija z logično in verjetno zgodbo, prepričljivimi liki ter z ravno prav odprtim koncem.«
– Tesa Drev, Radio Ars
»Z ustvarjalno blokado obremenjenega rokerja Tonija presenetljivo oživlja upravičeno cenjeni, sicer že tako rekoč napol slovenski bosanski igralec Senad Bašić. /…/ Pomembnih vlog in njihovih tudi pohvalno presenetljivih oživitev pa je še več, recimo, Peter Musevski kot hotelir in naposled globoko razočarani ljubitelj rokerjev. A skoraj že (naj)pomembnejša, če ne vsaj enakovredna kot Tonijeva, je vloga njegove požrtvovalne Sonje, ki jo oživlja Mojca Funkl, sicer v slovenskih filmih, zdi se, neupravičeno preveč prezrta, tokrat pa v vseh psiholoških plasteh nepredvidenih zapletov vsestransko vrhunska.«
– Uroš Smasek, Večer
»Outsider trideset let kasneje /…/ Kako živeti v novih časih, ko se spominjaš časov mladosti, ki je bila, kakorkoli obrneš, precej brezskrbna, in poskušaš preživeti v svetu, ki te je prehitel. /…/ Sporočilo filma Adria Blues, ki je več kot gledljiv in ni nostalgično zazrt v preteklost, je lahko tudi možnost svetle prihodnosti.«
– Zdenko Matoz, Delo
»V svojem drugem igranem celovečercu se, delno izhajajoč iz lastne izkušnje, [Mandić] loti teme posledic razpada nekdanje skupne države, a pri tem ponudi drugačno perspektivo: usmeri se namreč k tistim skritim, posrednim žrtvam krvavega razpada nekdanje domovine, ustvarjalcem, ki jim je vojna brutalno prekinila njihovo poklicno pot.«
– Pogledi
