Filmski režiser Leo na jugu Francije išče volka za svoj naslednji film. Med enim izmed ogledov se zaplete v razmerje s pastirko Marie, ki mu devet mesecev pozneje rodi otroka. Marie nato trpi za poporodno depresijo in izgubi vero v Lea, ki nenehno odhaja in prihaja, zato nenadoma zapusti moža in otroka. Leo se znajde povsem sam z otrokom, za katerega mora zdaj skrbeti brez ženske pomoči. Ni mu lahko, a globoko v sebi so mu razmere povsem pogodu. Po zaporedju nepričakovanih in nenavadnih srečanj, v katerih išče navdih za svoj naslednji film, Leo stori vse, kar je treba, da se obdrži na nogah.
»Moški in ženske. Pravzaprav nikoli nisem snemal ničesar drugega; zgodbe o ljudeh, ki so skupaj sami. Hotel sem preobrniti podobo ‘samohranilca’, prikazati, da obstajajo moški, ki sami vzgajajo otroka, morda ker si tega želijo, prav tako kot ženske, ki nikogar več ne osupnejo z odločitvijo, da bodo imele otroka same. Ali navsezadnje ni to cilj filmskega junaka? Vzgajati otroka brez težav, ki jih prinašajo matere? /…/ Vedno pravijo ‘vse zgodbe so že povedane’, vendar se ne strinjam: vsaj Ostati pokončen je značilen primer zgodbe, ki je v kinu nikoli ne vidite.« (Alain Guiraudie)
Alain Guiraudie
Rojen leta 1964 v mestu Villefranche-de-Rouergue, Francija. Prvi večji uspeh je dosegel z drugim celovečercem Ce vieux rêve qui bouge, za katerega je leta 2001 prejel nagrado Jeana Vigoja in na festivalu v Cannesu požel veliko pozornosti. Tudi z naslednjimi filmi se je predstavil v Cannesu, največjo prepoznavnost pa mu je prinesel film Tujec z jezera.