Izjava režiserke
Moj vizualni pristop je navdihnila moč posamezne stripovske sličice, da ob njej instinktivno razumeš, kako se protagonistka Sarah počuti. Odločila sem se, da film biva izključno v njeni psihi in spominih – da ni nikoli brez nje in da poskrbi, da ves čas doživljamo prizore iz njene perspektive. Nisem hotela pripovedovati, kaj se dogaja, temveč kako se je ona ob tem počutila.
Izoblikovali smo svet, ki je prizemljen, a hkrati pošteno iztirjen, ter ponudili vpogled ne v glavo osebe, ki trpi za Alzheimerjevo boleznijo, temveč v glavo naše strastno ljubeče, domiselne, nevrotične in čudovito nepopolne protagonistke. Vizualno sem hotela ohraniti grobost ročno narisanega stripa, obenem pa zgraditi bogat filmični svet. Z vsemi sodelavci – najbolj nadarjenimi oblikovalci, animatorji, montažerji in oblikovalci zvoka – smo sprejeli mantro »Moj zavozlani svet mora ostati čuden« in se zavezali, da bo zgodba na prvem mestu. Odločitev za izrazito črno-belo podobo – z drobnimi pridihi barve samo tedaj, kadar Sarah preplavijo čustva – je bila preprosta in pisana na kožo naši art direktorici Manddy Wyckens. Omogočila nam je, da smo se posvetili bogati filmski obdelavi vsakega kadra in se z neomejenim medijem animacije potopili globoko v Sarahino tesnobnost in strahove.
Film v svojem bistvu govori o tem, kako ustvarjalno se naučimo spoprijemati in spoznavamo, kaj je resnično pomembno. Ročno so ga ustvarili nadarjeni ljudje, ki so se mu posvetili z vsem srcem. Upam, da vas bo ganil, vas objel in nežno izpustil.