Šaban si na kosovskem podeželju prizadeva preskrbeti svoje najbližje. Ko po družinskem sporu ostane brez vira dohodka, se je z družino prisiljen preseliti v prestolnico. V urbanem okolju Prištine so pritiski bistveno večji. Zdi se, da to mesto prišlekov s podeželja niti približno ni pripravljeno sprejeti z odprtimi rokami. Šaban zna poprijeti za delo, a to ni dovolj. Družina je primorana poseči po lastnih prihrankih in zaprositi za pomoč svaka in Šabanovo dostojanstvo je močno načeto.
»Želel sem raziskati temo nasilja, saj toliko stvari v naši družbi deluje le zaradi posledic, ki nam grozijo ob spodrsljajih ali napakah. Verjamem v zakone fizike: ko so ljudje izpostavljeni pritisku ali nasilju, vedno pride do odziva. Ljudje prenesejo zgolj določeno mero krivice.« (Visar Morina)
Visar Morina
Rojen v Prištini na Kosovu. Živi in dela v Kölnu, kjer je na Akademiji za medijske umetnosti študiral film. Za svoj celovečerni prvenec Babai je prejel vrsto mednarodnih nagrad, med drugimi za najboljšega režiserja na festivalu v Karlovih Varih ter za najboljšo režijo in najboljši scenarij na FilmFestu München.