V daljni prihodnosti ukrajinski vesoljski tovornjakar Andrij dela za podjetje za odlaganje jedrskih odpadkov in prevaža radioaktivni material z Zemlje na jupitrovo luno Callisto. Po stoletjih uporabe jedrske energije se Zemlja zaradi sevanja in potresov počasi sesuva sama vase. Andriju na krovu ladje Obrij dela družbo le robot z neslanim smislom za humor. Ko se zgodi nezamisljivo in Zemlja eksplodira, je Andrij prepričan, da je zadnji živeči človek. Potem pa dobi sporočilo Francozinje Catherine z oddaljene vesoljske postaje. Med zvezdami se razplamti nepričakovano razmerje in zdaj ima Andrij le en cilj: poiskati Catherine, ne glede na ovire na njegovi poti.
»Prvi film, ki me je zares navdihnil, je Osmi potnik, ker je prikazoval vesolje kot realističen življenjski prostor, v katerem posadka na vesoljski ladji preprosto opravlja svoje delo – osupnil sem ob misli, da je vesolje lahko tako vsakdanje kot Zemlja. Ko si predstavljamo prihodnost, si navadno zamišljamo nekaj svetlega in idealističnega, utopijo. Toda prihodnost je lahko dolgočasna, nepopolna in celo nezanimiva. Glavni lik, Andrij, je grob, zanemarjen moški, ki ni posebej prijazen ali blag, in to sem želel odraziti v notranjosti vesoljske ladje. Ladja je nekakšen podaljšek samega Andrija.« (Pavlo Ostrikov)
Pavlo Ostrikov
Rojen leta 1990 v Krasilivu, Ukrajina. Diplomiral je na Državni letalski univerzi v Kijevu in nato obiskoval scenaristične tečaje na newyorški filmski akademiji. Je član javne organizacije Sodobni ukrajinski film, znan pa je tudi kot stand-up komik. Ti si vesolje je njegov celovečerni prvenec.