zgodba
Portugalska režiserka Inês T. Alves se je leta 2018 podala v osrčje amazonskega deževnega pragozda, na mejo med Ekvadorjem in Perujem, ter dva meseca živela s skupino plemena Achuar, ki šteje 80 članov. S tamkajšnjimi otroki je spletla tesne vezi. Dan za dnem se je z njimi sprehajala po gozdu ter spoznavala bogat živalski in rastlinski svet. Pokazali so ji, kako samostojno preživeti, kako najti užitno hrano, kako uporabljati rastline za orodja in kako se z njimi igrati. Otroci so bili njeni učitelji.
Režiserka na začetku filma izpostavi misel portugalskega filozofa Agostinha da Silve: »Otroške lastnosti bi morali kot značilno človeške ohranjati do smrti: domišljijo namesto znanja; igro namesto dela; celovitost namesto ločevanja.«
o avtorici
Inês T. Alves (Portugalska, 1987) se je poleg kulturnih študij v Lizboni izobraževala še v Santiagu de Compostela in Bergamu, ob tem pa končala študij dokumentarnega filma v Londonu. Organizira filmske delavnice in snema kratke dokumentarne filme. Na bregovih Pastaze je njen prvi celovečerec.
iz prve roke
»Film daje otrokom priložnost, da nam pokažejo moč, lepoto in biotsko raznovrstnost amazonskega deževnega gozda. To je še posebej pomembno danes, ko se staroselske skupnosti Amazonije soočajo z intenzivnim izsekavanjem gozda pod vplivom zunanjih ekonomskih interesov, ki uničujejo njihovo kulturo, način življenja in vire preživetja.«
– Inês T. Alves