Deset let nastajajoč filozofski traktat Zgodovine filma Jean-Luca Godarda je zagotovo ena najbolj veličastnih, kompleksnih in dokončnih stvaritev 20. stoletja, ki prebija tako filmske okvire kot tudi parametre sodobne umetnosti. Obstaja morda predvsem kot zareza v vest/spomin stoletja, ki se je skupaj z iznajdbo gibljivih podob (in posledično materializacijo zgodovine kot teka časa) dognalo in izmojstrilo v vseh -izmih do roba doumljivega. Zgodovine filma je Hidra z glavami Meduze: tako analitičen esej na temo kinematografske podobe (umetnosti, industrije, mehanizma) kot tudi izpopolnjena kinematografska stvaritev. Je tako zgodovina filma kot tudi zgodovina, kot/kakršno/kadar/če jo gleda film; tako poklon/posvetilo/oda/himna/slavospev kot tudi brutalna kritika; tako objektiven pregled ključnih pojmov kot tudi skrajno subjektivna avtobiografija avtorja samega; tako epska enciklopedija kot tudi intimni haiku v steklenici; tako mozaik prostih asociacij kot tudi natančen recept za gradnjo Babilonskega stolpa. Ter produkt hkrati neskončne ljubezni in neskončnega besa, navdušenja in jeze, predvsem pa vere v podobo kot ključni nosilec pomena 20. stoletja.
Zgodovine filma 1 Histoire(s) du cinéma 1
Aktualno
Modrost sreče Wisdom of Happiness
Barbara Miller, Philip Delaquis
nedelja, 08. 02. 2026 / 13:40 / Mala dvorana
Dalajlama ob svoji devetdesetletnici z nami deli brezčasne modrosti o doseganju notranjega miru in sreče ter nam ponuja praktične nasvete za spopadanje z izzivi 21. stoletja. Film je produciral Richard Gere.
Skrivnost ptic pevk Le Secret des mésanges
Antoine Lanciaux
nedelja, 08. 02. 2026 / 14:40 / Dvorana
Med počitniškim potepanjem Lučka odkriva skrivnosti ključa z grajskega zidu in družinskih vezi. Družbo ji delajo prijatelj Jan, pes Mandrin in smešna goska. Filmu pa posebno estetsko vrednost daje tehnika izrezanke ali kolažne animacije.
Fiume o morte! Fiume o morte!
Igor Bezinović
nedelja, 08. 02. 2026 / 16:30 / Dvorana
Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov.