zgodba
Osemnajstletni Arman se nikoli ni mogel sprijazniti z dejstvom, da je posvojen. Nemiren in poln eksplozivne energije starša nenehno spravlja v obup. Jeza in bolečina se tesno prepleteta z drugimi močnimi čustvi odraščanja, mladostniško ljubeznijo, iskanjem smisla, izzivanjem avtoritet, iskanjem in prestavljanjem meja. Medtem ko se spopada z demoni svoje preteklosti, pa skuša mlajšega brata Dada zaščititi pred izzivi življenja v sodobnem Sarajevu …
iz prve roke
»Ko sem dokončala Sina, sem se zavedela, da so moji zadnji trije igrani filmi pripovedovali o isti družini. V omnibusu Neke druge zgodbe (Neke druge priče) sem se ukvarjala z mladim moškim takoj po vojni, ki ga dekle, tujka, zapusti skupaj z njegovim nerojenim otrokom. To je bila zgodba o odnosu mednarodne skupnosti do Bosne in Hercegovine v času vojne in po njej. V svojem prvem dolgometražcu Naš vsakdan (Naša svakodnevna priča) sem govorila o štiridesetletniku, ki se po odhodu žene vrne k staršem zaradi eksistencialnih razlogov – povojna družba mu ne omogoča, da bi se zaposlil in si zagotovil boljšo prihodnost. /…/ V Sinu spremljamo istega človeka, ki pa se je medtem spet poročil in postal oče. S tem filmom zaključujem krog o generaciji, ki je odraščala med vojno. To je moja generacija. Zdaj sem tudi sama mati in skušam v tej državi vzgajati otroke.«
– Ines Tanović
kritike
»V solidnem drugem celovečercu Ines Tanović se v krizi ene družine zrcalijo nacionalne in generacijske napetosti. /…/ Ta odlično odigrani, neposredni otvoritveni film Sarajevskega filmskega festivala /…/ premišljeno obravnava generacijske razlike in obremenjujoča povojna pričakovanja. Režiserka spretno pokaže, kako četrt stoletja po grozljivem obleganju prestolnice generacija ‘Z’ doživlja mesto precej drugače od svojih utrujenih, travmatiziranih staršev: kar slednji občutijo kot osvoboditev, je za tiste, ki so se rodili med ruševinami, večni status quo.«
– Guy Lodge, Variety
»Film Ines Tanović raziskuje pričakovanja, ki jih razočarana generacija nalaga svojim otrokom, ter pokaže skušnjave in motnje, s katerimi se mladina sooča v tranzicijski družbi. /…/ Film evokativno uporabi lokacije, ki jih ponuja to nadvse fotogenično mesto, ter zleze pod kožo generacije, ki obleganje prepozna v škodi, vtisnjeni v dušo mesta in ljudi, čeprav ga sama ni nikoli izkusila.«
– Wendy Ide, Screen Daily
»Naturalistični portret adolescentov, ujetih med posttravmatsko izkušnjo vse družbe, moško hrepenenje po pustolovščinah in nemoč svojih staršev. Film združi precizno, dokumentaristično psihološko opazovanje z učinkovito uporabo fikcijskih preobratov.«
– Bernd Buder, katalog filmskega festivala v Cottbusu
»Drugi celovečerec bosanske režiserke /…/ je pravi sarajevski generacijski film.«
– Vladan Petković, Cineuropa