Danes je blagajna odprta od 15:45 do 21:30 (odprto še 30 minut, tel: 01 239 22 17).

Zgodba o pozni krizantemi Zangiku monogatari

Kenji Mizoguchi / Japonska / 1939 / 143 min / japonščina

Presunljiva melodrama Kenjija Mizoguchija predstavlja vrhunec režiserjeve zgodnje kariere.

režija Kenji Mizoguchi, scenarij Yoshikata Yoda, Matsutaro Kawaguchi po romanu Shofuja Muramatsuja in gledališki igri Sanichija Iwaye, fotografija Yozo Fuji, Shigeto Miki, montaža Koshi Kawahigashi, scenografija Hiroshi Mizutani, produkcija Shintaro Shirai, igrajo Shotaro Hanayagi, Kakuko Mori, Kokichi Takada, Gonjuro Kawarazaki, Yoko Umemura

IMDb

zgodba
Japonska ob koncu 19. stoletja. Kikunosuke, posvojeni sin legendarnega igralca kabukija, se skuša uveljaviti z igranjem ženskih vlog. Toda vse bolj postaja jasno, da je na odru le po zaslugi svojega uglednega očeta. Edina oseba, ki resnično verjame v njegov talent ter ga spodbuja, naj izpopolni svojo umetnost, je družinska služabnica Otoku …

kritike
»Mizoguchijevo zavračanje bližnjih posnetkov še nikoli prej ali pozneje (morda z izjemo filma Genroku chushingura) ni imelo tako zgovornega učinka; tema ženskega žrtvovanja, ki zaznamuje večino njegovih največjih del, tu dobi poseben pomen in kompleksnost.«
– Jonathan Rosenbaum, The Chicago Reader

»Film na prvi pogled govori o požrtvovalnosti in neizpolnjeni ljubezni, na globlji ravni pa s pomočjo zapleta zgolj poveličuje zmago ženske, ki brani svoje človeško dostojanstvo. /…/ Je bil Mizoguchi bolj naklonjen moškim? Vsekakor se zdi do njih bolj prizanesljiv. Toda ob vsej navidezni sreči so v resnici kaznovani in v svojem zadovoljstvu delujejo skorajda idiotsko; po drugi strani pa se zdi, da ženske izžarevajo naravno dobroto.«
– Tadao Sato

»Melodrama /…/, združena z najbolj prefinjenimi filmskimi sredstvi; sentimentalnost, oplemenitena s preciznostjo.«
– Donald Richie

»Presunljiv pogled v neusmiljeni snobizem sveta kabukija.«
– Audie Bock

»Mizoguchi je za prikaz velike čustvene bolečine namesto bližnjih posnetkov v hollywoodskem slogu raje izbral nasprotni pristop, se oddaljil in prizor upodobil z dolgimi posnetki. Toda japonski režiser, rojen istega leta kot Brecht, s to distanco ni skušal ustvariti prostora za hladno kritiko; zagotoviti je želel močno čustveno izkušnjo.«
– Yomota Inuhiko

»Mizoguchijeva genialnost je v premišljenem in briljantnem načinu, kako se /…/ prilagaja dogajanju pred seboj, svojo senzibilnost pa pri tem ohranja nedotaknjeno. Podoben je igralcu – pravzaprav plesalcu – kabukija, ki v nepozabnih trenutkih počasi zavzema prefinjeno ekspresivno držo, jo vešče zadrži in nazadnje sprosti: ta drža se imenuje mie. Zgodba o pozni krizantemi, hkrati vzvišena in polna življenja, bolj kakor spomenik pred nami stoji kot mie
– Dudley Andrew, Criterion

»/…/ čuden, čudovit spoj moralne razprave in estetske rigoroznosti.«
– Darrell William Davis

»Mojstrovina v najbolj dobesednem pomenu besede – dokaz, da lahko Mizoguchija postavimo ob bok najboljšim režiserjem v zgodovini filma. Zgodba o pozni krizantemi je nekakšen filmski manifest; prikaz dolgega vajeništva, težkih preizkušenj, grenke tekmovalnosti in osebnih stisk, ki pripeljejo do umetniškega preboja.«
– Richard Brody, The New Yorker

»Še noben film ni s toliko pronicljivosti, patosa in črnega humorja prikazal predane žene, ki ponotranji možev ustvarjalni potencial.«
– Michael Sragow, Film Comment

»Film, ki prekipeva od strasti, je prava najdba: strl vam bo srce.«
– Don Macpherson, Time Out

»Film ostane v spominu kot niz dolgih posnetkov v splošnem planu /…/, ki se razvijajo s hitrostjo življenja. Njegove odmeve lahko najdemo tako v novi tajvanski kinematografiji kot drugod, a označiti ga za ‘predhodnika’ česar koli bi bilo reduktivno; Zgodba o zadnji krizantemi preprosto – je.«
– Nick Pinkerton, Sight and Sound

»Mizoguchijeva umetnost je izraz vztrajnosti in nenehnega protesta proti neusmiljenemu zatiranju. V tem smislu ima veliko skupnega s tradicionalnimi japonskimi pripovednimi žanri kot noh in naniwa-bushi, ki sta silovito represijo in trpljenje formalizirala v umetnost. Toda te formule niso mogle ujeti življenjske energije posameznikov; Mizoguchi jo uspe izraziti z upodobitvijo ljudi, ki se postavijo po robu zatiranju, bodisi družbenemu bodisi spolnemu. Mizoguchijeva umetnost je v preoblikovanju težkih zunanjih razmer v neuklonljivega notranjega duha. Bil je eden izmed umetnikov, ki so s poudarjanjem posameznikove volje to tradicijo uspeli modernizirati od znotraj.«
– Tadao Sato

torek, 11. 06. 2024

Pričetek cikla Trikrat Mizoguchi

V ponedeljek, 10. junija, smo s filmom Življenje kurtizane Oharu pričeli cikel treh filmov japonskega režiserja Kenjija Mizoguchija. Občinstvo sta nagovorili veleposlanica Japonske Akiko Yoshida in direktorica Kinodvora Metka Dariš. Druženje se je v naši Kavarni nadaljevalo po filmu, tudi ob kozarčku sakeja.

ponedeljek, 03. 06. 2024

Trikrat Mizoguchi

Junija in julija 2024 bomo prikazali tri filme velikega japonskega avtorja Kenjija Mizoguchija: Življenje kurtizane Oharu, Križana ljubimca in Zgodbo o pozni krizantemi. Vstopnice so že v prodaji!

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Joan Baez: Jaz sem hrušč Joan Baez: I Am a Noise

Miri Navasky, Maeve O’Boyle, Karen O’Connor

sobota, 13. 07. 2024 / 21:00 / Dvorana

Intimen dokumentarni portret, v katerem legendarna pevka in aktivistka neobičajno odkrito spregovori o svojem življenju na odru in za njim.

Varuhi formule Čuvari formule

Dragan Bjelogrlić

sobota, 13. 07. 2024 / 21:30 / Ljubljanski grad

Film Dragana Bjelogrlića, navdihnjen z zamolčanim jedrskim incidentom v Jugoslaviji, je prejel nagrado kritikov revije Variety na svetovni premieri v Locarnu ter nagrado občinstva na festivalu v Sarajevu. Otvoritveni film Liffa.

Dancing Queen Dancing Queen

Aurora Gossé

nedelja, 14. 07. 2024 / 16:45 / Dvorana

Mina se noro zaljubi v slavnega plesalca in začne plesati. Ganljiv družinski plesni film o sledenju lastnim sanjam, o izvirnosti namesto popolnosti.