zgodba
Rosa je poročena ženska, gospodinja, katere poglavitna naloga v življenju je skrb za soproga, ki družino preživlja kot taksist. Nekega večera se Rosa odloči spremeniti svoje prazno življenje in vsaj za trenutek pobegniti pred dolgočasno usodo. Odpravi se na ulice nočnega Madrida, v kavarne in na avtobusne postaje. Ne eni od teh sreča poljskega imigranta Radka. Meditativni ritem zaspanega mesta ustvari prav posebno vzdušje, v katerem se počasi razkriva izjemnost vsakega trenutka v življenju protagonistov.
Ženska brez klavirja naslika 24 ur v domačem, poklicnem in spolnem vsakdanjem življenju madridske gospodinje 21. stoletja. To je zgodba o ženski na robu menopavze, ženski brez prijateljev, ki je svoje življenje posvetila družini … in ki se nekega večera odpravi na nočno avanturo. Ponoči se namreč prebudi nov svet, razigran, mračen in absurden.
iz prve roke
»Rosi neprestano zvoni v ušesih. Edini ‘recept’, ki ji ga predpisujejo zdravniki, je: ‘Radio in televizijo dajte tako na glas, da boste preglasili zvenenje.’ To predirljivo, neprestano, neznosno zvenenje jo spremlja že osem let. In nihče ji ne zna pojasniti vzroka. Otolog ji je rekel, da ima neverjetno oster sluh in jo poslal k nevrologu. Nevrolog ji je predlagal, naj obišče psihiatra. Ta pa je predpisal pomirjevala in ji svetoval, naj poviša glasnost radia. Rosa je junakinja filma Ženska brez klavirja, zvenenje v njenih ušesih pa klinično imenujemo ‘tinnitus’. Tudi sam trpim za njim. Vsakdanji zvoki so lahko v filmu slišati kot simfonija, vendar sam že 32 mesecev, en teden in dva dni ne poznam tišine. Česar ne morem popraviti v življenju, poskušam sublimirati skozi film …«
– Javier Rebollo, režiser in koscenarist
portret avtorja
Javier Rebollo (rojen leta 1969 v Madridu) nastopi kariero kot televizijski producent. Med letoma 1993 in 1999 dela v osrednji redakciji televizije Telemadrid, kar ga sčasoma privede k režiji dokumentarnih filmov. Leta 1996 ustanovi produkcijsko hišo Lolita Films, posvečeno produkciji dokumentarnih filmov in kratkometražcev. Posname vrsto kratkih filmov, ki se uspešno predstavijo na mednarodnih festivalih po svetu. Časopis El Mundo uvrsti avtorjev celovečerni igrani prvenec Lo que sé de Lola (2006) med pet najboljših španskih filmov leta, film pa se predstavi v sekciji Horizonti mednarodnega festivala v Karlovih Varih. Za Žensko brez klavirja Rebollo prejme prestižno nagrado srebrna školjka za najboljšo režijo v San Sebastianu.