kritike
»Zgodbo o nemškem uporu proti nacističnemu režimu so knjige, dokumentarci in igrani filmi pripovedovali že večkrat, a le redko na tako svež in ganljiv način /…/. Z ljubeznijo, Hilde se v zadnjem dejanju stopnjuje v dramatičen in presunljiv vrhunec. A tega ne počne s poudarjanjem krivičnosti Hildine usode – ta je samoumevna –, pač pa s slavljenjem drobnih radosti starševstva, dotika kože ljubimca in vznemirjenja, ki ga prinaša skupni cilj.«
– Lee Marshall, Screen Daily
»Z ljubeznijo, Hilde tako kot njegova glavna junakinja z nežnim, umirjenim glasom govori o pomenu ljubezni in globoki potrebi po tem, da na svoj, pa čeprav še tako skromen način kljubujemo pokvarjenim, pošastnim režimom. /…/ Prvorazreden humanistični film.«
– Leslie Felperin, The Hollywood Reporter
»Film se morda res dogaja pred skoraj osemdesetimi leti, a zdi se, da bodo teme, ki jih obravnava, ostale večno aktualne in pomembne.«
– Catherine Bray, Variety
»Z ljubeznijo, Hilde ni le aktualna lekcija iz zgodovine. Film, ki se začne kot dobro znana zgodba iz obdobja druge svetovne vojne, se nazadnje spremeni v čisto tragedijo o moralnih prepričanjih in njihovi ceni. Dresen se postopoma osredotoči na Hilde kot osebo, ki mora izgubiti vse, da bi ostala človek, izkušnjo skrajne izgube in osamljenosti pa sprejme kot stvar izbire, ne naključja. Siloviti učinek te klasične drame je posledica subtilnega ravnovesja med junaško, epsko zgodbo ter intimnostjo igralskih nastopov in režije. Glavna igralka Liv Lisa Fries tudi v najbolj tragičnih in šokantnih trenutkih ohrani določeno treznost in ponižnost, zaradi česar Hildina zgodba ne postane le pomembna, temveč celo sublimna, zlasti spričo sveta vojne.«
– Evgeny Gusyatinskiy, Viennale
»/…/ bi veljalo izpostaviti še eno markantno posebnost, ki kaže na scenaristično in režijsko globoko premišljeno odločitev: v filmu tako rekoč ne vidimo nasilja. /…/ In to je tisto grozljivo. Nacistični režim – ali pa katerikoli drug totalitarni režim – ni bil karikirana parada pošasti, ampak so ga sestavljali in omogočali najbolj navadni ljudje, s takimi in drugačnimi prepričanji, ki so tudi na vrhuncu vojne živeli svoja vsakdanja življenja, samo opravljali svoje službe in tudi v tem času so se ljudje zaljubljali in rojevali …
Menim, da je to močno podcenjena plat filma in da je njegovo skrito mojstrstvo prav v načinu, kako drsi pripoved v mirnem, počasnem ritmu kronike neke ljubezenske zgodbe proti tragediji, ki jo je možno slutiti že vnaprej. Celovečerec Z ljubeznijo, Hilde tako s svojo navidezno preprostostjo predstavlja resnično pretresljiv, brezčasen humanistični opomin.«
– Gorazd Trušnovec, Radio Slovenija