Himna svobodi in uporniška gesta zoper sodobni materializem. Eliptičen, raziskujoč film, ki ga bolj kot jasno razumljiva zgodba zanimajo ideje in forma.
Čeprav se zidovi okrog Fannijinega razkošnega življenja drobijo, tega nikoli ne bi mogli razbrati z njenega okamenelega obraza. Fanni ne najde več nobenega zadovoljstva v predmetih, ki jih lahko kupi s svojim bajnim bogastvom, zato zavrže svojo buržujsko identiteto in se odpravi v gore. Na odmaknjeni kmetiji sreča Anno, mlado prašičerejko, ki ji je življenje na kmetiji prav tako zraslo čez glavo. Fanni nič več ne gane bogastvo in Anne ima vrh glave dovolj prašičev. Nasprotja se privlačijo …
»Morda sem idealist, vendar verjamem v človeštvo. Mogoče zveni preroško, ampak čutim, da je naša sposobnost ljubezni zavila s tira. /…/ Verjamemo v sveti denar, v svetost centralne banke, bančno skupnost, izplačilo obresti in večnost materialnih sredstev. Amen. Namesto tega se raje sončimo v razplamteli inflaciji. Prepevali bomo in zedinjeno povzdignili glas. Smo vsemogočni, strmoglavimo lahko religijo dolarjev in centov, funtov in penijev. Življenje bo vzšlo kot sonce. Kot je za Fanni in Anno.« (Daniel Hoesl)
Daniel Hoesl
Rojen leta 1982 v St. Pöltenu, Avstrija. Študiral je v Salzburgu, Pragi in na Dunaju, kjer danes živi in dela. Sodeloval je z režiserji, kot so Ulrich Seidl, Benjamin Heisenberg, Natalie Borgers in Michael Glawogger. Je ustanovitelj produkcijske hiše A European Film Conspiracy, v okviru katere snema filme v svojem značilnem, brezproračunsko-kooperativnem slogu.