zgodba
Baker Dill je kapitan ribiške ladje na idiličnem tropskem otoku. Ko se nekega dne pred njim z nevarno ponudbo pojavi bivša žena, začne Baker polagoma odkrivati, da nič ni tako, kot je videti na prvi pogled … Skrivnostni in seksi neo-noir je posnel Steven Knight, režiser filma Locke ter scenarist Frearsovih Umazanih lepih stvari in Cronenbergovih Smrtnih obljub.
kritike
»Moja prva misel po ogledu filma je bila: komaj čakam, da ga spet vidim! Z veseljem bi se vrnil na začetek in odkrival, kako je bila sestavljena osupljiva rubikova kocka; ali so bili namigi posejani kje na poti? /…/ eden najbolj ambicioznih, razburljivih in zabavnih trilerjev, kar sem jih videl v zadnjih letih.«
– Richard Roeper, Chicago Sun-Times
»Čudovito obupen triler z enim najbolj trapastih obratov v nedavni zgodovini. /…/ veličastno grozna ideja, izpeljana nič manj kot perfektno. To je slab film tiste najboljše vrste, z več spektakularno disfunkcionalnimi liki kot sto masovno narejenih, računalniško generiranih spektaklov /…/. Užitki filma so preštevilni, da bi jih lahko tu našteli.«
– Charles Bramesco, The Guardian
»Vedrina je jed, postrežena v stilu ceviche: surova, malce preveč marinirana, a presenetljivo okusna. /…/ Marvelov filmski univerzum je preplavil filmske dvorane na podoben način, kot polna omara instantnih makaronov s sirom narekuje, kaj bo za večerjo. Kritiki bodo filmu morda očitali, da je trapast in da zmešnjave elementov ne zna urediti v smiselno in prefinjeno celoto. Ampak meni se je prav zaradi tega zdel neizmerno osvežujoč. /…/ Makaroni so že v redu, a človek si včasih zaželi surove ribe.«
– Josephine Livingstone, The New Republic
»Vedrina izgleda kot film noir, v katerem Baker Dill (Matthew McConaughey) izgleda tako, kot da je hkrati padel v noirje Dvojno zavarovanje (1944), Gilda (1946), Križ-kraž (1949) in Veliki obrat (1952). /…/ A kot rečeno, Vedrina le izgleda kot film noir: v filmih noir se z junakom običajno igra femme fatale, Baker, ki mu nekdo dahne, da ‘smo snov, iz katere so sanje’, in da je tako, ‘kot da smo tu že od nekdaj’, pa zlagoma dobi občutek, da se z njim igra nekdo, ki mu izmenično daje rdečo in modro tabletko. Vedrina je Matrica, preparkirana v Black Mirror.«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Film bi najbolje opisali kot neo-noir soap opero o lovu na velikansko tuno /…/.«
– Jude Dry, IndieWire