Ustvarjalka vladarjev je na Filipinih seveda Imelda Marcos, 87-letna vdova nekdanjega diktatorja Ferdinanda Marcosa, ki je Filipinom z diktaturo vladal med letoma 1965 in 1986. Danes se državi obeta ponovni vzpon Marcosovih, ki so med vladavino nakradli in državi odtujili na milijarde dolarjev, še več, pod Dutertejem se dogajata revizija zgodovine in politična rehabilitacija Marcosovih, ki jih kritična opozicija v kratkem vidi znova na oblasti. Vse to je stranski produkt dokumentarca, ki si je za zvezdnico izbral Imeldo, »mamo naroda«, ki v svojih grandioznih blodnjah o lastni veličini ni sposobna trohice kritičnega mišljenja, še posebej ko je govora o nekdanjem diktatorju. Nekaj tragikomičnega je v njenem razglabljanju o filipinski preteklosti in sedanjosti, obenem pa veliko nevarnega, saj je sposobna z darežljivimi denarnimi donacijami vplivati na rezultate volitev.
»Imelda si prizadeva na novo pisati zgodovino svoje družine in jo zamenjati s pripovedjo o izdatni ljubezni matriarhinje do domovine. V dobi, ko na volitve vplivajo lažne novice, je zgodba o Imeldini vrnitvi temačna pravljica. Ostrejšo sliko pridobi z malo znanim podatkom o Imeldini zapuščini – otoku, katerega prebivalce je izselila za safari park z uvoženimi afriškimi živalmi. Zgodba o mučnem životarjenju zanemarjenih živali danes služi kot simbol bede filipinskega naroda, prisiljenega v spoprijemanje z večdesetletno dediščino korupcije.« (Lauren Greenfield)