Zgodba o posledicah “revolucionarnega” skandinavskega družbenega eksperimenta z začetka sedemdesetih let 20. stoletja, ko so Švedi (tudi v evropskem parlamentu) zagovarjali tezo o svobodnem, od tradicionalne družine ločenem človeku, ki da lahko funkcionira individualno in individualno vzgaja otroke. Posledica teh ukrepov je danes sicer bogata in strpna družba, toda to je družba odtujenih, tudi neznansko osamljenih ljudi. Erik Gandini v svoji trezni, občasno humorni obdelavi problematike na neki točki ponudi alternativni pristop afriških narodov, tradicionalno zavezanih družini in množični vzgoji otrok.
“Odraščal sem v Italiji, danes pa živim na Švedskem, kamor sem se priselil pri dvajsetih letih, prihajam pa iz italijansko-švedske družine. Moja mati je Švedinja, zato že vse življenje bivam v obeh državah. Švedska je v številnih pogledih nasprotna Italiji. Stežka sem razumel švedski življenjski slog, ki se zelo osredinja na vsakega posameznika. Celotno vprašanje neodvisnosti je ključnega pomena za tamkajšnje kulturne vrednote. Če prihajaš iz druge države, tega ni lahko razumeti. Ugotovil sem, da je pravzaprav šlo za politični projekt, prizadevanje vsakemu državljanu zagotoviti svobodo in samostojnost, neodvisnosti od družine, od kogar koli.” (Erik Gandini)
Erik Gandini – filmografija
Sacrificio: Who Betrayed Che Guevara (2001); Surplus: Terrorized Into Being Consumers (2003); Gitmo (2005); Videocracy (2009)
