zgodba
Napet, brezkompromisen narkotriler brez olepšav razgrne kruta dejstva mednarodnega boja proti kriminalu. Agentko FBI povabijo k tajni čezmejni operaciji, ki naj bi pomagala zajeziti brutalne obračune mehiških mamilarskih kartelov. Idealistična Kate se znajde v najtemnejšem kotu kriminalnega podzemlja, kjer zavezniki kaj hitro postanejo sovražniki, ona pa se še vedno sprašuje, ali cilj kdaj opravičuje sredstva.
kritike
»Otvoritvena sekvenca Sicaria se odvije s takšno tesnobno silovitostjo, da se zdi nemogoče, da bi jo Villeneuve v nadaljevanju lahko vzdrževal, kaj šele stopnjeval, a nekako mu uspe ravno to. Je mojster tiste vrste napetosti, ki se potuhnjeno prikrade za hrbet in občinstvo ovije kot kača, ki duši svoj plen. /…/ Kot v filmih Clinta Eastwooda /…/ in Michaela Manna je tudi v njegovih delih nasilje brutalno in pretresljivo, a nikoli senzacionalizirano, niti mu ni pripisan prevelik pomen, vsak izstreljeni naboj pa ima posledice tako za žrtev kot za tistega, ki je pritisnil na petelina /…/.«
– Scott Foundas, Variety
»Sicario morda res pusti slab okus v ustih, a gre za brezhiben, dovršen triler. Villeneuve prikliče v spomin filme Williama Friedkina in Michaela Manna tako v načinu, kako se loteva akcije, kot s pozornostjo, ki jo namenja svojim likom. Svet, ki ga slika, je obrnjen na glavo. /…/ Glavna ironija zgodbe je, da postajajo meje med karteli in njihovimi ameriškimi antagonisti vse bolj zabrisane.«
– Geoffrey Macnab, The Independent
»Villeneuve odlično obvlada konvencionalne akcijske sekvence in svojo strašljivo pripoved umesti v okvir prevladujočega vzdušja nihilistične neusmiljenosti. V zraku ves čas visi nelagoden občutek, da je nasilno obračunavanje s sovražnikom namenjeno temu, da bi si pridobili zaupanje svojih in ugotovili, kaj se dogaja znotraj lastne ekipe – in da ta spoznanja utegnejo priti prepozno.«
– Peter Bradshaw, The Guardian
»Sicario je zaseda, pritajeno zalezujoč film o umazanih mamilarskih vojnah z Mehiko, ki gledalca popolnoma posrka vase, a mu v enaki meri daje tudi misliti. Giblje se s srhljivo vztrajnostjo in vse do zadnje sekvence bega naša pričakovanja. Vojne proti drogam se loteva na zelo filmski, a vse prej kot površinski način /…/.«
– Fionnuala Halligan, Screen Daily
»/…/ to ni film, v katerem bi se do zob oboroženi gringoti lahko šopirili po Mehiki in uredili težave z nekaj streli iz svojega impresivnega orožja. Oboroženi mačo tipi so seveda tu, a Sicario zelo jasno prikaže, kako globoko je korupcija zakoreninjena v prsti Mehike in ameriškega jugozahoda.«
– Todd McCarthy, The Hollywood Reporter
»Od režiserja Ženske, ki poje smo takih grotesknih tableauxov človeške groze seveda že navajeni. Portret človeštva, ki ga slika, je temačen, a obenem skrajno estetiziran. Zasluga gre predvsem direktorju fotografije, legendarnemu Rogerju Deakinsu, ki je z režiserjem sodeloval že pri trilerju Ugrabljeni, in ki tudi tukaj vihti svojo temno, prašno paleto nad nočno puščavsko pokrajino. Prav tako je izjemno učinkovita tesnobna glasbena podlaga Jóhanna Jóhannssona (Teorija vsega, Ugrabljeni), ki potrjuje gledalčev občutek disonance in odrezanosti od ‘normalnega’ sveta.«
– Ana Jurc, MMC RTV SLO