zgodba
Film, postavljen na ozadje dveh svetovnih vojn in treh režimov, je epska in hkrati intimna zgodba o nekoč slavnem češkem zdravilcu in zeliščarju Janu Mikolášku (1889–1973), ki je s svojo neobičajno metodo zdravil tako reveže kot nacistične veljake in komunistične oblastnike, dokler ga niso slednji razglasili za šarlatana in postavili pred sodišče.
iz prve roke
»Jan Mikolášek je bil slovit zdravilec z nekonvencionalnimi metodami diagnosticiranja in zdravljenja. Njegov nenavadni dar mu ni prinesel le slave, pač pa tudi bogastvo. Na Češkoslovaškem je že v času pred drugo svetovno vojno postal nekakšna institucija, svoj položaj pa je z zdravljenjem visokih nacističnih funkcionarjev ohranil celo med nemško okupacijo. Prepričan je bil, da po vojni ne bo nič drugače. Komunisti, ki so prevzeli oblast, so bili prav tako ljudje – ljudje pa so zbolevali, polaščal se jih je obup in potrebovali so zdravnika; tudi posebne vrste zdravnika, kadar običajni ni mogel pomagati. A s smrtjo Mikoláškovega glavnega stalinističnega zaščitnika so se razmere zanj spremenile in režim se ga je odločil uničiti. Bil je preveč drugačen, preveč bogat in preveč neodvisen. Šarlatan pripoveduje zgodbo o Mikoláškovem vzponu in padcu. O njegovem moralnem propadu in nenehni borbi z lastnimi demoni. Govori o skrivnostnem človeku, o skrivnosti njegovega posebnega daru, o ceni, ki jo je bil zanj pripravljen plačati; o paradoksu moči in šibkosti, ljubezni in sovraštva. Da bi povedala to zgodbo epskih razsežnosti /…/, ki pa hkrati deluje zelo intimno, sem skušala najti čuten in minimalističen jezik. Statičen. Tih. S skopimi dialogi. Skritimi čustvi. Z izjemno subjektivnim občutkom za čas: leta minejo v nekaj minutah, minute se raztegnejo v celo večnost. Človeško dušo sem skušala prikazati brez spuščanja v psihološke analize, notranjost likov sem hotela izraziti skozi njihovo vedenje. Zgodbo poganjajo obrazi igralcev, napetosti med junaki, njihovi nenehni poskusi, da bi drug drugemu prebili oklep. V njihovih usodah pa se zrcali velika zgodovina dvajsetega stoletja.«
– Agnieszka Holland