Gerrie, moški sredi šestdesetih, prileti iz sončne Portugalske v Rotterdam. Kot ponavadi želi tridnevni obisk domovine izkoristiti za svoj redni letni zdravniški pregled, obisk sorodnikov in druženje z otrokoma, tokrat predvsem z odtujenim sinom Dickom. Dicka, ki do očeta goji številne zamere, zbode že dejstvo, da Gerrie prebiva v stanovanju njegove polsestre Nadie in ne pri njem, njun odnos pa še dodatno obteži zaplet z grobom Gerriejeve prve žene, Dickove matere – neodgovorni »mladenič« srednjih let namreč ni uspel pravočasno podaljšati najemne pogodbe za grob. In tako se moška, precej nevešča komunikacije, vsak po svoje trudita »loviti« medsebojno naklonjenost – in ljubezen.
»Nisem želel, da bi gledalci Gerrieja videli kot kretena in Dicka kot butca. Ob njunem kočljivem odnosu sem želel ustvariti empatijo in priklicati čustva. Sprva se morda dozdevata čudna, a ob razvoju zgodbe bi ju morali sprejeti v srce.« (Peter Hoogendoorn)