zgodba
Nekaj let po ameriški državljanski vojni skozi zasneženo pokrajino Wyominga drvi kočija. Notorični lovec na glave z ujetnico potuje v mestece Red Rock. Pot jima prekrižata temnopolti major severne vojske in južnjaški dezerter, ki trdi, da je tamkajšnji novi šerif. Ko popotnike dohiti snežni vihar, se zatečejo v gorsko postojanko, kjer jih pričaka četverica sumljivih tujcev in kjer se Tarantinov osmi celovečerec, posnet v veličastnem 70-mm formatu, iz prostranega vesterna prelevi v klavstrofobično detektivko, polno avtorjeve radožive brutalnosti.
kritike
»Podlih osem je izvrsten in uživaški preplet kdo-je-kdo in kdo-bo-koga filma, mametovsko lucidne gledališke drame, političnega trilerja in vesternovske zahodnjaške brutalke. Postavljen je v kontekst prvih let po koncu ameriške državljanske vojne, v zasnežen in gorat predel današnje zvezne države Wyoming, skratka, na Divji zahod. V oddaljeno poštno postojanko se pred snežnim viharjem zateče druščina, v kateri nihče ni to, za kar se izdaja, oziroma to, kar se zdi, da je.«
– Ženja Leiler, Delo
»Film Podlih osem, antivestern z antimorriconejevskim soundtrackom Ennia Morriconeja, briljantna reimaginacija Corbuccijeve Velike tišine, enega izmed najboljših špageti vesternov (nemi pistolero vs. lovci na glave), preplet münchhausnovskih anekdot o črnski potenci, konzumiranju kave in legitimnosti nasilja, politične nekorektnosti, zgodbarske didaktike, antijunaškega ekshibicionizma, besednih iger, ki odmevajo kot krogle, lucidnih šokov, entuziastičnih kulizmov, epskih detajlov, lažnih soglasij, gikovske nervoze, reinterpretacij filmske zgodovine, hipsterskih ritualov in karnevalske, tunelske morale (Ruth ni rasist, toda ženske pretepa s takim užitkom, kot rasisti pretepajo črnce in kot njega ženske pretepajo v Tarantinovem Smrtno varnem, Warren je osvobojeni črnec, ki se je odlikoval z zatiranjem Indijancev, šerif je največji slavilec pravne države, a rasist ipd.), je – podobno kot Leonejeva »dolarska trilogija« (Za prgišče dolarjev, Za dolar več, Dober, grd, hudoben) – groteskna, obešenjaška, cinična slika razšopirjenega, dereguliranega, povampirjenega, igralniškega kapitalizma, v katerem odnosi med ljudmi privzemajo obliko odnosov med stvarmi, v katerem vsi le napeto špekulirajo in v katerem vsi trgujejo s smrtjo.«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Zasuje z zvrhano mero hipnih užitkov, od dialoških rafalov do dinamitnih spopadov, ki jih ljubitelji od Tarantinovih filmov zdaj že pričakujejo.«
– Peter Debruge, Variety
»Nobenega dvoma ni, kdo je napisal zamotane, jedke, profane in pogosto smešne dialoge, ki jih sijajna zasedba žveči in pljuva z očitnim užitkom /…/.«
– Todd McCarthy, The Hollywood Reporter