Ko ošabni voditelj razvpitega TV-šova v nekem baru naleti na očarljivo, romantično in samsko učiteljico klavirja, nemudoma zasluti priložnost za dvig gledanosti svoje oddaje. Naivnemu dekletu predlaga, naj hodi na spletne zmenke in mu poroča o svojih dogodivščinah. Mitja Okorn (Pisma sv. Nikolaju) je posnel še eno veliko poljsko uspešnico in prikupno romantično komedijo v duhu najboljših zgledov tega žanra.
kritike
»/…/ če hoče [romantična komedija] vžgati, potem mora počasi goreti. Spomnite se le britanskih romantičnih komedij Pravzaprav ljubezen, Štiri poroke in pogreb in Notting Hill. In Planet samskih gori počasi. V vse smeri. Okorn jemlje vsako situacijo kot film zase, kar pa ne preseneča: iz romantičnih komedij je – podobno kot Tarantino iz trilerjev in vesternov – pobral ključne, usodne, najboljše situacije ter jih potem predelal in sublimiral v svoje minifilme. Kot je rekel Aristotel: trik dobre tragedije je v dobrem posnemanju mitov. Kar velja tudi za romantično komedijo. ZA+«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina
»O tem, kako zna Okorn obrniti romantične formule, priča komična sekvenca na koncu filma, ko režiser uprizori enega največjih romantičnih stereotipov: viteza na belem konju. Posneti takšno sceno, ki materializira žensko željo, je skoraj nemogoča naloga. A Okorn jo izpelje in posname tako, da na viteza na belem konju ne bomo nikoli več gledali brez nasmeška. Pretvoriti obupni kliše v komičen prizor vsekakor sodi med presežke filma. Prav po zaslugi inteligentnih, duhovitih obratov in spretne režije gledalec lahko v tem filmu uživa brez občutka krivde.«
– Jela Krečič, Delo