Lea Cemel je znamenita izraelska odvetnica, ki je zadnjega pol stoletja bíla bitko z izraelsko državo; kot judinja, aktivistka in odvetnica je od leta 1972 zastopala Palestince, ki so tako ali drugače prišli navzkriž z izraelsko oblastjo, in bolj kot so bile tožbe politično motivirane, bolj se je zavzemala, čeprav je vnaprej vedela, da je njena obramba obsojena na šikaniranje in končni poraz. Vedno je izhajala s stališča, da se imajo Palestinci pravico boriti za svoje ozemlje in da sama pripada fašistični državi; v svojem boju je nepopravljivo optimistična, verjame, da bo nekega dne porazila izraelsko državo. Portret morda naivne, a izjemno bojevite posameznice, ki zna mobilizirati ljudi okrog sebe, vključno s svojim možem, ki je poln duhovitih anekdot o njeni delovni etiki in metodah.
»Lea je silam moči vračala z resnico, preden je beseda postala priljubljena in resnica bo njeno orožje tudi potem, ko bo v ozračju strahu postala modna. Kot takšna je vzornica, ki si jo želimo obdržati, omogočiti, v Izraelu in drugje. Lea, ki je življenje posvetila plavanju proti toku izraelske družbe, je tako njen otrok kot tudi izjema. Z Leo spoznavamo drugačno različico izraelske zgodovine, brez velike začetnice. Ne običajne zgodbe: ‘Prišli smo, videli, zmagali, snemali, jokali.’ Bolj v smislu: ‘Kuhali smo, čistili, preklinjali, skušali izboljšati svet, vendar nam ni vedno uspelo.’ Zgodba je osredinjena na ženski lik. Lea je skoraj vedno edina ženska, ali edina levičarka, ali edina judinja – v prostoru.« (Rachel Leah Jones)