zgodba
Piše se leto 1968. Šestnajstletna Sonja zapusti svojega očeta, nasilnega alkoholika, in nesrečno preteklost svojega otroštva. Ko dvajset let pozneje nastopi čas, da izve, pred čim je nekoč zbežala, se noseča in samska vrne v naselje priseljenskih delavcev v tasmanskem višavju. V kraju, ki mu je nekoč pravila dom, spozna resnico, pred katero so deklico ves čas varovali. Ob razodevanju preteklosti Sonja končno spozna, kaj se je zgodilo njej sami, njeni materi in njenemu življenju. In obenem odkriva pomen besede ljubezen.
Film, ki poveže kontinente in generacije. Silna drama o izgubljeni in zopet najdeni ljubezni.
Roman Plosk ene dlani (The Sound of One Hand Clapping – frazo je avtor Richard Flanagan prvič srečal v eseju o vplivu feminizma na začetku kooperativnega gibanja v Angliji) pripoveduje o življenju južnoevropskih priseljencev, ki so po drugi svetovni vojni zaradi takšnih in drugačnih razlogov pribežali v Avstralijo. Protagonistka zgodbe je slovenska družina Buloh, oče Bojan, hčerka Sonja in mati Maria, ki iz neznanih razlogov nekega večera zapusti moža in otroka ter odide v snežni metež. Hčerka Sonja nikoli ne izve, kaj se je zgodilo z njeno mamo, se pa v poznih tridesetih vrne na Tasmanijo, kjer poskuša zaključiti zgodbo s svojim očetom. V skladu s tasmansko pripovedovalsko tradicijo, ki ji Flanagan ostaja zvest, je zgodba polna ovinkov in tako pravzaprav sestavljena iz številnih pripovedi. Poleg dveh različnih časovnih okvirov, ki se v romanu nenehno prepletata, se izmenjujejo tudi zgodbe o življenju povojnih imigrantov v Avstraliji, o ljubezni, žalosti, boleči preteklosti, ki ji je nemogoče ubežati, o alkoholizmu in iskanju odrešitve v drugem.
zanimivosti
Odnos med knjižno in filmsko različico dela Odmev ploska male roke se odločno razlikuje od ustaljene norme. Priznan in uveljavljen pisatelj je tu ustvaril svoj prvi scenarij, nato pa so ga nepričakovano povabili, naj film tudi sam režira. Medtem ko so producenti nabirali potrebna sredstva za snemanje, je avtor napisal še roman po isti zgodbi. Roman je naletel na veliko odobravanje založnikov, film pa je dokončno oblikovala režiserjeva lastna knjižna predloga.
Hobart, glavno mesto Tasmanije, pogosto opisujejo kot majhno provincialno mestece na robu Zemlje. Vendar ta opis zamolči in zakrije tamkajšnjo posebno ustvarjalno energijo – Richard Flanagan je le en primer te ustvarjalnosti. Obenem pa opis prikrije še fizični značaj tega mesta in njegove pokrajine, enkratnost lokacije, ki kar kliče po tem, da bi postala filmska.
iz prve roke
»Scenarij za film sem prvič prebral neke noči na letu med Sydneyjem in Adelajdo. Izkušnja je bila plodna … ob koncu branja sem za nekaj minut obsedel v tišini, nato pa so se mi brez drugega razloga, zgolj zaradi tega, kar sem ravnokar prebral, po licih razlile solze in moje telo se je zvilo v krčevitem joku. To je bila najbolj silna reakcija, ki sem jo kdaj doživel ob branju scenarija /…/ to je bil scenarij, ki sem ga hotel videti na platnu bolj kot karkoli dotlej, sedeti v kinodvorani in se prepustiti še polnejši izvedbi sveta, v katerega me je branje poneslo. /…/
Besedilo ni oživelo le, ko so ga izgovorili dobri igralci, pač pa resnično živi. Vse je prežeto z globokim razumevanjem filma, ki si ga vsi želimo ustvariti. /…/
Še zlasti pa je tu Richard Flanagan in njegova edinstvena vizija. To je redek talent s prirojenim občutkom za režijo, za usmerjanje igralcev, za to, kako iz vseh teh ljudi, ki zdaj delimo njegovo vizijo, iztisniti kar največ. In Richardova vizija je tisto, kar si želim videti tam zgoraj, na velikem platnu.«
Rolf de Heer, producent
»To je surova in okrutna industrija. Trdo delo pod jarmom dobička. Na koncu sem dobil film, kakršnega sem hotel, a zanj sem moral osebno veliko žrtvovati. Rad imam proces ustvarjanja, ne pa tudi politike.«
Richard Flanagan, režiser
potret režiserja, scenarista in avtorja literarne predloge
Richard Flanagan je leta 1961 rojen tasmanski pisatelj, zgodovinar in filmski režiser. Rodna Tasmanija je globoko zaznamovala tako njegovo literarno ustvarjaje kot tudi zgodovinska in aktivistična besedila. Za razliko od večine tasmanskih umetnikov ni šel ustvarjat v tujino, saj verjame, da je Tasmanija vse, kar pozna, in s tem tudi vse, o čemer lahko piše. Druga tema, ki se pogosto pojavlja v njegovih delih, je slovenstvo, ki ga prav tako pozna od blizu, saj je poročen s Slovenko. Po rodu je potomec irskih obsojencev, ki so jih Britanci sredi devetnajstega stoletja premeščali v avstralske delovne kolonije. V svojih romanih tako pogosto opisuje zgodbe evropskih priseljencev, ki so v Avstralijo prišli po drugi svetovni vojni, ko je takratna vlada spodbujala priseljevanje tujcev zaradi povečevanja delovne sile. Flanaganove junake preganja preteklost nemalokrat krutih izkušenj boljševizma, fašizma, vojne in ekonomske krize, ki so jih doživeli v matičnih državah, hkrati pa so se primorani ukvarjati z iskanjem nove identitete v divji deželi, kjer morajo kot drugorazredni državljani graditi novo Evropo.
Flanaganovemu literarnemu prvencu Death of a River Guide iz leta 1994 (slovenski prevod z naslovom Smrt rečnega vodnika je izšel leta 2003) so sledili romani The Sound of One Hand Clapping (Plosk ene dlani, 1997), Gould’s Book of Fish (2001) in v zadnjih letih romana The Unknown Terrorist (2006, prevod z naslovom Neznana teroristka je izšel leta 2008) ter Wanting (2008). Odmev ploska male roke je njegov celovečerni režijski prvenec.
kritike
»Res filmski, presunljiv in pretresljiv. Flanaganov film zgovornega naslova zapusti globok pečat skozi bridko čustveno popotovanje k spravi med sedanjostjo in dogodki preteklosti. Odmev ploska male roke, umeščen v izjemno tasmansko pokrajino, kjer se prepletajo podobe neusmiljene narave in globokega občutenja zgodovine, je film, ki z dušo in srcem prevprašuje etnično poreklo, diskriminacijo in grenki priokus zlorabe, nasilja in odsotnosti ljubezni. Gre za zgodbo o pripadnosti, o želji po pripadanju, kulturnem in čustvenem, ter o iskanju tistih najglobljih korenin, ki nas varno vpenjajo v tla sedanjosti /…/
Vrhunska igra /…/ Predvsem pa so podobe tisto, kar pusti svoj pečat – deklica, ki stopiclja po ledenem snegu, črepinje otroškega čajnika, ki simbolizirajo uničeno preteklost, in otrok, potopljen v kad, polno suhih cvetlic. Presunljive podobe, z dušo prežeta glasbena podlaga z intermezzi etnične specifike. Filmsko popotovanje, na katerega se je vredno odpraviti.«
Louise Keller, Urban Cinefile
»Odmev ploska male roke režiserja in scenarista Richarda Flanagana je tankočuten portret življenja, izkušenj in tegob avstralskih priseljencev iz povojne Evrope. Film na ozadju fašizma, vojne in industrializacije problematizira razpad družine, alkoholizem in druge socialne tematike, s katerimi se sooča slovenska družina priseljencev na Tasmanijo v zgodnjih petdesetih letih. /…/
Pomembno pa je, da se film izreka zoper uradno laž avstralske vlade, ki je povojno Avstralijo prikazovala kot »srečno deželo za evropske imigrante«.
World Socialist Website