Doktor Génessier povzroči avtomobilsko nesrečo, v kateri je grozovito iznakažen obraz njegove hčerke Christiane. Utapljajoč se v občutkih krivde začne obsedeni kirurg ugrabljati privlačne mladenke, da bi hčerki povrnil njen lepi obraz. Velika kanonska klasika filmske grozljivke, subtilna, lirična, a srhljivo telesna psihološka mora Georgesa Franjuja, se ponaša z eterično črno-belo fotografijo Eugena Schüfftana (mojstra vizualnih učinkov pri Langovem Metropolisu) in hipnotično glasbo Mauricea Jarra.
»/…/ bržkone najbolj strogo elegantna grozljivka, kar jih je bilo kdaj posnetih. Franju je film opisal kot ‘poetično fantazijo’ in predstavlja simbolistični napad na etiko znanosti. Čeprav je na neki način tako naiven kot tipična obsodba vojne in trgovanja iz ust mladega romantičnega pesnika, ga preveva nedoločljiv, lebdeč, liričen občutek groze, ki daleč presega preprostejše učinke filmskih grozljivk brez intelektualnih pretenzij. Franjujev pristop je skorajda tako prečiščen in mističen kot Bressonov.«
– Pauline Kael, 5001 Nights at the Movies
»’Vrhunski primer poezije terorja,’ kot je film nekoč opisal Dave Kehr. /…/ Ta srhljiva, nočna črno-bela mojstrovina, tako absurdna in prelepa kot pravljica, je bila na ameriških tleh izvorno predvajana v sinhronizirani verziji in pod naslovom The Horror Chamber of Dr. Faustus. Toda vse preveč elegantna je za takšen B-filmski tretma. Bržkone Franjujev najsijajnejši film. Prefinjeno fotografijo Eugena Schüfftana pa preprosto morate videti na 35 milimetrih.«
– Jonathan Rosenbaum, Chicago Reader
»Mojstrovina poetične groze in taktne, taktilne brutalnosti.«
– J. Hoberman, The Village Voice