Še vedno velja za simbol krivice, ki jo je v imenu nacionalnega interesa sposobna zagrešiti politična oblast. Film je režiserju prinesel veliko nagrado žirije na Beneškem filmskem festivalu.
iz prve roke
»Ko sem bil še zelo mlad, sem videl ameriški film Življenje Emila Zolaja. Pretresel me je prizor, v katerem častnika Dreyfusa javno ponižajo. Že takrat sem si rekel, da bom o tej strašni zgodbi nekega dne morda posnel film. /…/ V tem škandalu svetovnih razsežnosti, verjetno največjem poznega 19. stoletja, se prepletajo sodne napake, kršitve pravic in antisemitizem. V dvanajstih letih, kolikor je trajala, je Dreyfusova afera razklala Francijo in pretresla ves svet. Še vedno velja za simbol krivice, ki jo je v imenu nacionalnega interesa sposobna zagrešiti politična oblast. /…/ Lahko bi rekel, da gre za triler. Gledalec vodi preiskavo skupaj s Picquartom, kar nam je omogočilo, da smo film posneli na subjektiven način. Vsi glavni dogodki so pristni. Celo veliko dialogov je resničnih, saj jih je mogoče najti v sodnih zapisnikih. /…/ Iz velikih zgodb pogosto nastanejo veliki filmi in Dreyfusova afera je izjemna zgodba. Zgodba o človeku, obtoženem po krivem, je vedno zanimiva, ta afera pa je tudi zelo aktualna glede na ponovni razmah antisemitizma, ki smo mu priča v zadnjem času.«
– Roman Polanski