iz prve roke
»Neskončnost je film, ki sem ga od nekdaj želel posneti; vedno je bil moj ‘naslednji film’, a je vsakič prepustil mesto drugi zgodbi; kot da se nikoli nisem počutil dovolj pripravljenega, zrelega in samozavestnega. To je film o spominu, ki je potreboval večjo distanco, drugačno zavest. Kot vsa moja dela je tudi Neskončnost predvsem zgodba o družini: o nedolžnosti otrok in njihovem odnosu z materjo; razmerju, ki je lahko zaživelo le v umetniškem in človeškem srečanju s Penélope Cruz, z njeno občutljivostjo in izjemno sposobnostjo interakcije s tremi zelo mladimi ljudmi, ki še nikoli niso igrali. /…/ V središču mojih filmov je pogosto družina, ta pa je skoraj vedno razdrobljena, polna težav, disfunkcionalna. Mislim, da Neskončnost predstavlja nekakšen vrhunec diskurza, ki ga razvijam že nekaj časa; raziskovanje tipa družine, kjer otrok ne najde zaščite in občutka varnosti, kjer ni ljubezni med staršema in kjer tem referenčnim osebam v ključnem času našega odraščanja manjka odgovornosti in zrelosti.«
– Emanuele Crialese
kritike
»‘Ali bi lahko nehala biti tako lepa?’ razburjeni Andrea v nekem trenutku prosi svojo mamo: nemi odgovor je odločen ‘ne’. /…/ Vse v filmu Neskončnost je lepo, tudi kadar to ni: Crialesejeva nenavadna, ganljiva spominska pripoved naniza v isti pozlačeni okvir svet, kakršen je bil, kakršen je in kakršen bi lahko bil.«
– Guy Lodge, Variety