1717 kilometrov poletja 2009
Slovenija/Hrvaška/BiH/Srbija/Črna gora/Kosovo, 2010, barvni, super 8 mm, 4:3, 27 minut
režija in scenarij Jurij Meden
fotografija Vlado Škafar, Jurij Meden
montaža Jurij Meden
zvok Paulo Raposo
produkcija Jurij Meden (KINO!)
festivali, nagrade Dokufest Prizren (Best Newcomer Award)
zgodba
1717 kilometrov poletja 2009.
portret režiserja
Jurij Meden (1977), rojen v Ljubljani, samozaposlen v kulturi, filmski delavec.
Očetova želja
Slovenija, 2010, 35 mm, 1:1.85, barvni, 17 minut
režija Marko Šantić
fotografija Marko Kočevar
glasba Davor Herceg
montaža Jurij Moškon
zvok Julij Zornik, Gašper Loborec
scenografija Marko Juratovec
kostumografija Alenka Korla
maska Mojca Gorogranc
direktor filma Matija Kozamernik
producent Danijel Hočevar
produkcija Vertigo / Emotionfilm
koprodukcija RTV Slovenija
v sodelovanju z Viba film, E-Film, TELEKING, 100
sofinanciral Filmski sklad RS
igrajo Peter Musevski, Nataša Barbara Gračner, Janko Mandič, Gregor Zorc
zgodba
Vlado se odloči, da bo sinu pomagal pri zaposlitvi, zato povabi v goste znanca, ki je pripravljen ponuditi službo v dimnikarskem podjetju. Sina ta posel ne zanima, kar Vlada še bolj motivira, da bi ga prepričal. Med njima stoji le mama, ki poskuša varovati sina, a Vlado trmasto in vse bolj agresivno vztraja pri svojem mnenju.
portret režiserja
Marko Šantić (rojen v Splitu leta 1983) diplomira iz filmske in TV režije na AGRFT v Ljubljani. Njegova kratka študijska filma Srečno pot Nedim in Luknja osvojita številne nagrade na različnih svetovnih festivalih. Leta 2008 v produkciji RTV Slovenija posname kratki igrani film Od električarja z ljubeznijo. Kot asistent režije sodeluje pri filmu Slovenka (2009) režiserja Damjana Kozoleta.
Volilni molk
Slovenija, 2009, 35 mm, barvni, 1:1.85, 14 minut
režija in scenarij Boris Petkovič
fotografija Gilles Arnaud
glasba Nino de Gleria
montaža Jurij Moškon
zvok Julij Zornik
snemalec zvoka Gašper Loborec
scenografija Urša Loboda
kostumografija Jelena Proković
maska Talija Ivančič
direktor filma Matija Kozamernik
producent Danijel Hočevar
produkcija Vertigo / Emotionfilm
koprodukcija RTV Slovenija, Viba film
sofinanciral Filmski sklad RS
igrajo Valter Dragan, Polona Juh, Pina Bitenc, Dejan Spasić, Arna Hadžialjević, Manca Dorrer
zgodba
Marjan je pretkan oportunistični politik srednjih let, ki je prepričan, da ga njegov šarm ne bo nikoli zapustil. Svet se mu zamaje, ko se njegova žena Vera odloči, da ga bo zapustila, ker ne more več prenašati njegovih laži. Edini instrument, ki je Marjanu še na voljo, je njegova javna podoba, zato je glede nje neskončno občutljiv; da bi z Vero in hčerjo Jasno v javnosti ohranil ideal srečne družine, uporabi nasilje. Vera v obupnem poskusu, da bi sebe in hčer rešila pred nasilnim možem, pokliče svojega brata, duhovnika Petra, ki pride na obisk. Vsi štirje se zberejo na božični večerji, ki je nihče od njih ne bo nikoli pozabil.
iz prve roke
»Družba, v kateri je politični pragmatizem uveljavljanja sebičnih interesov, pod krinko splošnega napredka, legitimna in splošno sprejeta forma, izstavlja račun, ki ga bodo plačale prihodnje generacije.«
– Boris Petkovič, režiser in scenarist
portret režiserja in scenarista
Boris Petkovič (rojen leta 1971 v Zenici) leta 1996 v Portorožu konča študij na Višji prometni šoli. Leta 2005 diplomira iz filmske režije na filmski šoli EICAR v Parizu, kjer naslednja tri leta tudi poučuje. Trenutno živi med Ljubljano in Parizom. Kot režiser in scenarist se podpiše pod kratke filme Pobeg (1995), Naprej (1998, tudi producent), Director’s Cut (2001, tudi montažer), Sstress (2003, tudi snemalec, montažer, koproducent), Touchè (2004, tudi snemalec in montažer) in Volilni molk, celovečerni omnibus Desperado Tonic (skupaj z Varjo Močnik, Hanno A.W. Slak in Zoranom Živulovičem, 2004) ter celovečerni film paris.love (2006). Petkovič deluje tudi kot režiser, scenarist, snemalec in montažer dokumentarnih filmov in oddaj: 10 let Free 48 (1995, kratkometražni dokumentarni video), 19 delov dokumentarne oddaje Odklop (1997–1999, režiser in koscenarist), Meje mojega sveta (2003), Hudičeva kolonija (2006), Portret Brine Svit (2008) in 100% Luksuz (2008).
Zid vzdihljajev
Slovenija, 2009, Beta SP, barvni, 4 minute
režija Dušan Kastelic
montaža Dušan Kastelic
scenarij Tomaž Lavrič
glasba Jure Tori
izvajalca glasbe Jure Tori in Edwald Oberlaitner
zvok Mateja Starič
animacija Igor Šinkovec, Dušan Kastelic
produkcija Bugbrain, Inštitut za animacijo
zgodba
Tudi psi ljubijo. Globoko, iskreno, strastno …
Zid vzdihljajev je presunljiva, od strasti in globokih čustev prekipevajoča in srce parajoča melodrama o neuslišani ljubezni s tragičnim koncem. Ni za rahločutne duše.
portret režiserja
Dušan Kastelic (rojen 1964 v Trbovljah) je sprva učitelj geografije in likovne vzgoje, vendar v tem poklicu zdrži samo eno leto. Nekaj časa se uspešno preizkuša kot grafični oblikovalec, ker pa ga od nekdaj zanima pripovedovanje zgodb skozi sliko, se preusmeri v strip in ilustracijo. Objavlja predvsem v reviji Mladina in mladinskem revijalnem tisku. Animirani filmi se mu zdijo logična nadgradnja stripov, zato ustanovi Bugbrain, Inštitut za animacijo, kjer s sodelavci ustvarja avtorske animirane filme in računalniške igre. Je avtor animiranih kratkometražcev Perkmandeljc (2002), Prepovedano mlajšim od 15 let (serija, 2003), Animatorjeva animirana avtobiografija (2004), Čikorja an’ kafe (3D animacija, 2008), Zid vzdihljajev (2009). Poleg stripov in stripovskih serialov, objavljenih v revijah in časopisih, je izdal tudi stripovske albume Butalci (1995), Afera JBTZ (1996), Mat & fotr & mulc & pes & PC… (1999). Njegovi filmi so se uvrstili v tekmovalni program številnih pomembnih festivalov, kot so brazilski Anima Mundi, Animafest Zagreb, Sundance Film Festival, Holland Animation Film Festival, mednarodni filmski festival v Edinburgu, nemški Animago, Siggraph, Short Film Corner v Cannesu, LA Short Film Fest in mnogi drugi. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med katerimi so: prva nagrada tednika Mladina za strip (1982), oskar za oblikovanje (1994), zlata ptica (1999), Grumovo priznanje (2000). Njegovi filmi so prejeli mnoge nagrade na Festivalu slovenske animacije v Izoli, film Čikorja an’ kafe pa je poleg nagrad za najboljši animirani kratkometražec na tujih festivalih prejel tudi vesno za najboljši animirani film na 11. festivalu slovenskega filma 2008.