Wiseman v treh urah obdela enega najznamenitejših muzejev na svetu, londonsko Narodno galerijo, kjer so shranjena številna velika klasična dela likovne umetnosti. To je po eni strani klasičen wisemanovski portret kompleksne institucije, ki pa se po drugi strani razlikuje od nedavnih režiserjevih del (npr. La danse, At Berkeley), saj se Wiseman le redko poda v ozadje institucije, njeno upravo in drobovje. V ospredju Narodne galerije so razstavni prostori in umetniškozgodovinski vidik, poustvarjanje likovnih del in dojemanje umetnosti, pri čemer so še posebej poudarjeni razhajanje med umeščenostjo galerije in izvirnim krajem nastanka umetnine ter seveda vloga svetlobe in »kadriranje« motiva, s čimer Wiseman lovi vzporednico s filmsko umetnostjo.
»Ko me sprašujejo o posnetkih slik in zatem prizorov strmečih gledalcev, povem, da gre za dvosmernost: ljudje opazujejo slike in te jim vračajo pogled, metaforično. Obstaja tudi vidik primerjalne oblike: uporabljam filmsko umetnost za opazovanje ljudi in tudi za proučevanje slik; filmsko umetnost uporabljam za opazovanje ljudi, ki si ogledujejo slike, in slik, ki se metaforično odzivajo na ljudi.«
– Frederick Wiseman
Frederick Wiseman – filmografija (izbor)
Titicutske norčije/Titicut Follies (1967)
Zakon in red/Law & Order (1969)
Socialna podpora/Welfare (1975)
Belfast, Maine (1999)
Nasilje v družini/Domestic Violence (2001)
Berkeley/At Berkeley (2013)