zgodba
Da bi izpopolnil svojo raziskavo, Robert odpotuje v Italijo, kjer naleti na nenavadnega brezdomca. Prevzet in zmeden zaradi nenadnega srečanja s skrivnostnim moškim mu začne slediti in za njim se izgubi vsaka sled. Robertovo izginotje prisili očeta Janeza, da po mnogih letih pokliče starejšega sina Mateja. Kljub nerazrešenim sporom iz preteklosti se Matej odloči, da bo očetu pomagal in skupaj odpotujeta v Italijo. Ker pa Janez svoje dementne žene Irine ne more pustiti same, se k njej začasno preselita Matejeva žena Ana in njuna hči Veronika.
iz prve roke
»Pred leti sem sanjal prizor, ki me je prevzel in sem ga nosil s sabo dolga leta. Sanjal sem klečečega moškega pred klošarjem. Klečeči moški je bil prepričan, da pred njim stoji Jezus. Klošarja/Jezusa je rotil, naj se mu razkrije. Ta sanjski prizor je povsem prevzel mojo domišljijo. Začel sem se spraševati, kakšen človek bi se lahko znašel v tej situaciji, kakšna je njegova osebna zgodba, v kakšni družini je odraščal. Tako so se počasi začeli nabirati zametki zgodbe. V nekem trenutku se je nakopičilo toliko idej in podob, da se je zgodba zložila skoraj sama od sebe. Nastala je prva verzija scenarija za film Nahrani me z besedami.
Nahrani me z besedami je zgodba o družini in o odnosih v njej, predvsem o odnosih med starši in otroki. To je zgodba o ljudeh, ki so izgubili stik s pomembnimi stvarmi v življenju, kot je družina. Je film o ljudeh, ki se bojijo spet vzpostaviti ta stik, hkrati pa ga obupno potrebujejo.«
– Matin Turk, režiser in scenarist
portret avtorja
Martin Turk, rojen leta 1978 v Trstu, se je leta 1998 preselil v Ljubljano, kjer je diplomiral iz filmske režije na AGRFT. Za svoje študentske filme je prejel študentsko in univerzitetno Prešernovo nagrado ter šest mednarodnih nagrad. Po zaključeni akademiji je posnel kratke igrane filme Rezina življenja (2006), Vsakdan ni vsak dan (2008), Robutanje koruze (2009) in Stvari, ki jih nisva nikoli naredila (2010) ter srednjemetražni televizijski film Soba 408 (2009). S kratkometražcem Vsakdan ni vsak dan se je uvrstil v prestižno sekcijo Štirinajst dni režiserjev filmskega festivala v Cannesu. Scenarij za svoj celovečerni prvenec Nahrani me z besedami je razvijal v pariški rezidenci omenjenega festivala, kamor ga je leta 2009 skupaj s petimi mladimi režiserji izmed skoraj dvesto prijavljenih z vsega sveta povabila fundacija Cinéfondation pod vodstvom festivalskega direktorja Gillesa Jacoba.
kritike
»Tako kot že v nekaterih predhodnih filmih, je Turk tu znova gradil večdelno strukturo, ki pa jo določeni momenti filma, določeni dogodki in geste, prepletejo v trdno celoto. To celoto Turk premišljeno gradi tudi na ravni fotografije, ki je tista, ki vse tri prizore nedvoumno povezuje, prav tako pa tudi odlične glasbene opreme Chrisa Eckmana.«
– Denis Valič, Pogledi
»Nahrani me z besedami nadaljuje pot, ki jo je Turk začrtal z zgodnejšimi filmi, le da naredi kar nekaj velikih korakov naprej v svoji vsebinski in formalni ambicioznosti. To je seveda povsem razumljivo, saj gre za režiserjev prvi celovečerec, a Turk sestavi zares izjemno kompleksno filmsko teksturo, ki komunicira na številnih različnih ravneh. /…/ eden najbolj intrigantnih filmov sezone, ki ponuja mnogo možnosti različnih branj in analitične kombinatorike.«
– Špela Barlič, Ekran
»V tri dele razdeljena zgodba o družini v precepu, kjer vsakdo skuša nekaj (nekoga) drugega, a na koncu ugotovi, da so vsi iskali medsebojno povezanost, deluje na več ravneh in vsekakor ni stereotipna, dolgočasna ali že videna. Predvsem pa film predstavi avtorja z zanimivimi idejami in pristopi, ki veliko obeta.«
– Igor Harb, Vikend
»Celovita podoba je igralsko odlična.«
– Uroš Smasek, Večer