zgodba
Neke noči leta 1989 Richard Dane v svoji hiši ustreli vlomilca. Čeprav ga someščani razglasijo za junaka, se mirni družinski oče kmalu začne pogrezati v mračno podzemlje, polno korupcije in nasilja. Napet in s kančkom črnega humorja začinjen neo-noir triler novega upa ameriškega B-filma Jima Mickla (Smo, kar smo) je bil premierno prikazan na festivalu v Sundanceu, uvrstil pa se je tudi v cansko sekcijo Štirinajst dni režiserjev.
kritike
»Mraz v juliju, postavljen na konec osemdesetih let (videokasete, nobenih mobitelov), je triler, kakršen mora triler biti: strašen. Strašen kot starogrške tragedije. Strašen kot elizabetinske tragedije maščevanja. Strašen kot otroci, ki žrejo svoje starše. Strašen kot očetje, ki žrejo svoje sinove. Strašen kot uboj v samoobrambi. /…/ Mraz v juliju – nervozna noir kriminalka, posneta kot grozljivka (predstavljajte si remiks Carpenterjevega Napada na policijsko postajo, Romerove Noči živih mrtvecev in Scorsesejevega Taksista) – pokaže, zakaj trg ne more biti merilo politične svobode. To, da s svojo svobodo ne smeš ogrožati življenj drugih ljudi, za trg pač ne velja. Še več: trg ogrožanje človeških življenj legitimira. ZA+«
– Marcel Štefančič jr., Mladina
»To je današnja tragedija po ameriško – z vsemi kvalitetami vzbujanja ‘strahu in sočutja’, ki jih je zahteval Aristotel, in tudi z aristotelsko katarzo /…/ –, čeprav je videti ‘samo’ kot napeta srhljivka.«
– Zdenko Vrdlovec, Dnevnik
»Če se je zdelo, da so pravi nepredvidljivi trilerji skoraj že stvar preteklosti, saj so nepričakovani obrati vse redkeje res nepričakovani ali pa so tako neposredni, da sploh nimajo prave misterije, je Mraz v juliju film, ki bo povrnil navdušenje nad žanrom.«
– Igor Harb, Vikend
»Če množična filmska produkcija najvplivnejše filmske industrije /…/ v glavnem stavi na preverjene formule, marketinško ukrojene franšize, in pušča vse manj prostora za zgodbo in filmske eksperimente, je Mraz v juliju reprezentant tiste ameriške filmske tradicije, ki ima vendarle nekaj duha, veselja do delanja filmov in se pri tem zaveda tudi bolj vznemirljivih poglavij lastne filmske zgodovine.«
– Jela Krečič, Delo
»Micklov Mraz v juliju, vrhunski primerek teksaškega šunda, močno zaznamuje duh mojstrov žanra iz osemdesetih, kakršni so John Carpenter, Walter Hill in William Lustig /…/. Mickle si rad izposoja, a izposoja si od najboljših. Poleg tega ima dober občutek za to, kdaj se držati pričakovanih žanrskih konvencij in kdaj jih nežno preobrniti. Mraz v juliju je tako kot vsa njegova dela /…/ skromen, nepretenciozen primer staromodnega trilerja, narejen z natančnostjo in obrtniško spretnostjo /…/. Pred davnimi časi bi ga kakšen hollywoodski studio že privezal nase z železno pogodbo.«
– Scott Foundas, Variety
»V filmu najdemo južnjaško sonce in naglase iz filmov Davida Gordona Greena, pomežike grotesknemu tarantinovskemu nasilju ter provincialno in nezdravo vzdušje, prepojeno z zvokom sintesajzerja, ki v spomin prikliče Lyncha – ves film pa zaznamuje zelo prijeten občutek, da samega sebe ne jemlje preresno. Rezultat je do popolnosti dodelan film.«
– Bénédicte Prot, Cineuropa
»Prvovrsten triler, ki vas zagrabi in ne izpusti. /…/ Resnično odkritje.«
– Peter Travers, Rolling Stone