Policijski narednik Neil Howie (Edward Woodward), pobožen kristjan in spolno zavrt devičnik, prispe na odročen škotski otok, da bi raziskal izginotje 12-letne deklice. Toda pod budnim očesom otoškega glavarja, Lorda Summerisla (Christopher Lee), ga vaščani – med njimi pohotna krčmarjeva hči (gola Britt Ekland v nepozabnem paritvenem plesu) – vodijo vse globlje v labirint pasti in skušnjav, prekipevajoče spolnosti in poganskega obredja, ki zahteva človeško žrtev. V spopadu dveh dogem ne šteje moč vere, pač pa premoč njenih sledilcev.
Nizkoproračunski Mož iz protja, danes (o)kultna klasika britanske grozljivke ter idejni otrok igralca Christopherja Leeja (v želji, da bi se rešil svoje vampirske tipizacije iz Hammerjevih produkcij), neodvisnega producenta Petra Snella in scenarista Anthonyja Shafferja, pisca trilerjev Vohljač (Sleuth, 1972) in Blaznost (Frenzy, 1972), je bil v britanskih kinematografih izvorno predvajan v okrnjeni 87-minutni verziji, kot B-film v dvojčku z Roegovim Ne glej zdaj (Don’t Look Now, 1973). Filmska kopija Hardyjeve »dolge verzije« (99′) se bržkone ne bo več našla (imel jo je Corman, pa jo je založil). Restavrirana, digitalizirana različica filma, ki nosi naziv »final cut«, je tako nastala na podlagi 35-mm distribucijske kopije t. i. »srednje verzije«, ki so jo nedavno odkrili v Harvardskem filmskem arhivu.
»Drugi britanski filmi, prepojeni z nasiljem in spolnim sadizmom, denimo Smrt v očeh (Peeping Tom), Hudiči (The Devils), Slamnati psi (Straw Dogs) in Peklenska pomaranča (A Clockwork Orange), so bili morda bolj kontroverzni … Toda rušenje žanrskih okvirjev, tematska drznost in mučna ter zamotana preteklost so iz filma Mož iz protja napravili ultimativen britanski kult.«
– Graham Fuller, The Village Voice