Uveljavljeni pisatelj se bori z duhovi svoje družine, medtem ko sanjači na vrhu hriba, ki jih pestijo zdravstvene težave, upajo na srečo. Ta se drži uspešne podjetnice, ki pa ob hčerini vzhajajoči pevski karieri razmišlja o pravilnosti svoje poklicne usmeritve. Dvomi razjedajo tudi podvodnega gradbinca, ki želi sinu pokazati temačno skrivnostno jezero. Vsi ti ljudje živijo v Šoštanju, kjer že desetletja obratuje največja termoelektrarna v državi. Gradnja novega elektrarniškega bloka, zaznamovana s korupcijo, finančnimi mahinacijami, političnimi spletkami in izčrpavanjem okolja, je njen obstoj podaljšala še v naslednja desetletja. V bližnje jezero, ki je nastalo zaradi izkopavanja premoga, se je potopil stari del mesta, s tem pa tudi mladostni spomini prebivalcev in morda celo njihova prihodnost.
»Režiser s tenkočutno pozornostjo, ki izhaja iz osebne vpletenosti in vpetosti v zgodbo, prisluhne svojim subjektom in njihove pripovedi spleta v čustven portret svojega kraja. Ljudem pusti govoriti, da se postopoma odkrije njihov pogled na svet. Postopoma in zato še toliko bolj učinkovito se razkriva vpliv politike in gospodarstva na usode navadnih ljudi. /…/ Sredi idilične pokrajine zlovešče čemi puhajoč ‘kup betona in nekaj šalterjev’, krivec za to, da se zelenilo spreminja v mrtvilo, da ljudje pospešeno umirajo za rakom, da ostajajo brez služb, da se dolgovi poglabljajo. /…/ Mesto svetlobe − metafora za zgodbe in življenja, ki so ostala potopljena na dnu umetnega rudniškega jezera − je film, ki daje glas neslišanim.«
– Tina Lešničar, Delo