kritike
»Meja velja za enega najpomembnejših dosežkov v zgodovini brazilske kinematografije. Delo, ki je izjemno inovativno za svoj čas, se neposredno navdihuje pri sovjetski kinematografiji, nemškem ekspresionizmu in Griffithovih klasikah ter razkriva vizijo filma kot umetnosti. Danes je njegov pomen splošno priznan, saj je v filmski jezik vnesel ogromno inovacij: počasen tempo, čudovite posnetke brazilskih pokrajin in revolucionarno fotografijo, pri kateri se statični kadri izmenjujejo z vrtoglavimi gibi kamere, vse skupaj ob spremljavi klasične glasbe. /…/ Film, ki so ga predvajali redko in vedno v zasebnih krogih, je imel kot legenda dolgo življenje. Ko ga je pesnik Vinícius de Moraes julija 1942 pokazal režiserju Orsonu Wellesu, je že imel status legende. Po zaslugi Plínia Süssekinda Rocha so ga nato začeli redno predvajati na Državni filozofski fakulteti. Leta 1988 je bil v nacionalni anketi, ki jo je med najpomembnejšimi brazilskimi filmski kritiki izvedla Brazilska kinoteka, izglasovan za najboljši brazilski film vseh časov.«
– Saulo Pereira de Mello, kurator arhivov Mária Peixota
»… in nato je prišlo razodetje Meje, prvega in edinega filma 21-letnega režiserja Mária Peixota. To je bil film transcendentalne poezije in brezmejne domišljije. Bil sem pretresen, ne le zaradi filma samega – posnet je bil leta 1931, nato pa mnogo let pozabljen –, temveč tudi zaradi dokaza, ki ga je prinašal: o naši [brazilski] ustvarjalni pestrosti.«
– Walter Salles
»Meja je povsem edinstveno filmsko doživetje – zdaj poezija, drugič glasba, vseskozi pa pretanjena čustvena izkušnja. V Velikem Gatsbyju pripovedovalec Nick Carraway pove, da je imel Gatsby ‘izostreno občutljivost, kot bi bil povezan z eno tistih zapletenih naprav, ki na deset tisoč milj zaznajo potres’. Mário Peixoto je s svojim edinim filmom, mojstrovino Meja, enako raven občutljivosti vnesel v filmsko umetnost.«
– Martin Scorsese