zgodba
Newyorčana Ben in George se po skoraj štiridesetih letih skupnega življenja lahko končno poročita. A poroka sproži niz dogodkov, ki njuno življenje nepričakovano obrne na glavo. Nežno meditacijo o ljubezni in izgubi, ki se odvija v ritmu melanholične Chopinove glasbe, je navdihnil japonski mojster družinske drame Yasujiro Ozu.
kritike
»Film je dober v toliko različnih pogledih! Romanca z Manhattna. Ljubezensko pismo hitro izginjajoči boemski in umetniški newyorški sceni, ki so jo naraščajoče cene pregnale ven iz mesta. Inteligenten opis življenja nekaterih sodobnih posameznikov, ki verjamejo v idejo ustvarjanja lastne družine. Nežna anatomija nadlog revščine, bolezni in starosti ter mučne situacije, ki nastane, ko ostaneš dlje, kot si dobrodošel. Ljubezen je čudna reč je preprosto eden najboljših filmov o dolgotrajnem gejevskem razmerju, kar jih je bilo kdaj narejenih. Predvsem pa je to film o ljubezni – ljubezni, ki je ob robovih včasih že malce načeta, pa vendar iskrena, smešna in pristna.«
– Roger Clarke, Sight & Sound
»V Memphisu rojeni Ira Sachs, ki si je direktorja fotografije spet izposodil iz grškega novega vala in ki daje prednost eliptičnemu, nevsiljivemu pristopu v slogu Claire Denis in Oliviera Assayasa, je postal eden naših najbolj evropskih režiserjev. Obenem pa se zaveda smisla in moči staromodnega hollywoodskega visokega koncepta ter tankočutnega detajliranja znotraj šablon. Film Ljubezen je čudna reč poišče navdih v McCareyjevem Za boljši jutri (Make Way for Tomorrow), da bi povedal sodobno zgodbo o ločitvi /…/.«
– Eric Hynes, Film Comment
»V New Yorku delujoči režiser Ira Sachs pričara urbanost posebne vrste: bolj blago in manj ekskluzivno od tiste, ki zaznamuje filme Woodyja Allena, odkrito gejevsko, a družinsko usmerjeno, občutljivo tako za nemir kot spokojnost mesta. /…/ Ljubezen je čudna reč se izkaže kot popoln triumf tako za Sachsa kot za glavna igralca Johna Lithgowa in Alfreda Molino, ki kljub dolgima filmografijama odigrata največji vlogi svojih karier. /…/ Gre za tehtno – in zelo newyorško – zgodbo o omejenem prostoru, omejenem času, a brezmejni ljubezni.«
– Joshua Rothkopf, Time Out New York
»Učinek zaključnih prizorov – solze so zelo verjetne – izvira iz čudnega, kumulativnega občutka intimnosti. Ko se film konča, se ti zdi, kot da so ljudje v njem prijatelji, ki jih poznaš dovolj dobro, da si jih že malo sit, a ki jih strašno pogrešaš, ko jih ni.«
– A.O. Scott, The New York Times
»Razglasiti film za veliko gejevsko ljubezensko zgodbo je obenem pravilno in napačno. Dvomim namreč, da bom na velikem platnu letos videl bolje odigrano in lepšo ljubezensko zgodbo – z ali brez pridevnika.«
– James Rocchi, The Playlist
»Ljubezen je čudna reč je v prvi vrsti izjemen dosežek za Lithgowa in Molino, odlična igralca, ki v svoja mojstrska nastopa prineseta desetletja izkušenj. Boljše igre si ni mogoče predstavljati. Hočete vedeti, kaj je ljubezen? Oglejte si Lithgowa in Molino ter se učite.«
– Peter Travers, Rolling Stone
»Ljubezen je čudna reč je najbolj romantičen film leta.
– Dana Stevens, Slate
»Prinesite robčke. Veliko robčkov.«
– David Fear, Rolling Stone
»To je resnični svet newyorškega srednjega razreda, kot je bil le redko opisan.«
– Stephen Holden, The New York Times
»Ljubezen je čudna reč je potrpežljiv film. Njegova čustvena moč je neizmerna.«
– Sheila O’Malley, RogerEbert.com