Jordanija, 1967. Enajstletni Tarek in njegova mama pribežita v begunsko taborišče. Palestina ni daleč, vendar ostaja nedosegljiva, tako kot dečkov oče, za katerim se je v kaosu vojne izgubila vsaka sled. S težavami pri prilagajanju na življenje med tisočerimi šotori in barakami ter hrepeneč po združitvi z očetom se svobodoljubni Tarek odloči, da bo zapustil taborišče. Palestinski kandidat za oskarja leta 2013.
»Leto 1967 je bilo za nas Palestince izjemno pomembno. /…/ Čeprav je bilo za mojo družino tragično, je bilo to leto tudi čas velikega upanja po vsem svetu. Ljudje so konec šestdesetih povsod doživljali nekakšen preporod; nalezljiv občutek upanja, da lahko spremenijo svoja življenja. Študentska in proti-kolonialistična gibanja, boj za državljanske pravice … Hotela sem povedati zgodbo o tem obdobju, ne zaradi nostalgije, temveč zato, ker je tako pomembno. Scenarij sem začela pisati v trenutku, ko sem potrebovala upanje v lastnem življenju in ko sem videla, kaj se dogaja okoli mene in v moji generaciji.«
– Annemarie Jacir
»Zgodba o življenju beguncev iz perspektive predrznega in čuječega fanta, ki je šele začel odkrivati – in pogosto zavračati – politično resničnost, ki jo odrasli sprejemajo.«
– Alan Scherstuhl, The Village Voice
»Ganljiv pogled na odtujenost skozi otroške oči, podprt z odlično igro in bogato fotografijo Hélène Louvart.«
– Jeannette Catsoulis, The New York Times