režija Tosja Flaker Berce, scenarij Tosja Flaker Berce & Andraž Jerič, producenta Jerca Jerič & Andraž Jerič, pridruženi producent Luka Marčetić, direktor fotografije Peter Perunović, skladatelj Miha Jakovljević, montažerja Luka Marčetić & Špela Murenc Škulj , scenograf Žan Šabeder, kostumografka Katarina Šavs, oblikovalki maske Jerneja Mevželj & Ivana Kristina Mohar, oblikovalca zvoka Samo Jurca & Peter Žerovnik, avtorji videoigre Luka Marčetić, Dominik Mencej, Martin Mejak, produkcija Temporama, koprodukcija Gliser, Studio Arkadena, 001, NuFrame, sofinancer Slovenski filmski center, igrajo Katja Predan, Bojan Cvjetićanin, Diana Kolenc, Veronika Železnik, Suzana Krevh, Mila Peršin, Filip Mramor, Miha Hočevar, Nina Valič, Žiga Čamernik, Alenka Kraigher, Iztok Bevk, Matej Tunja, Maks Mihelič, Ajda Pirtovšek, Žan Brelih Hatunić, Miha Jakovljević, Miranda Trnjanin, distribucija Gustav film
IMDbvsebina
Ester je navdušena nad prihodom v gimnazijo, a težave takoj nastanejo, ko izve, da se je njen bivši fant Kaj vpisal v isto šolo z namenom, da se ponovno zbližata. Ker se vse sošolke postavijo na Kajevo stran, Ester najde zaveznico v Vandi, s katero se, zaradi potrditve sošolcev in Vandinih staršev, začneta pretvarjati, da sta par. Na začetku se zdi, da načrt deluje, toda nova čustva hitro zapletejo situacijo.
V pripravi je pedagoško gradivo s podrobnejšimi informacijami o filmu.
Petra Volpe
torek, 17. 03. 2026 / 15:50 / Dvorana
Film, posnet v ritmu napetega trilerja, spremlja povsem običajno delovno izmeno medicinske sestre v prenatrpani švicarski bolnišnici. Poklon izjemnim ljudem, ki nas spremljajo v najtežjih trenutkih življenja.
Igor Bezinović
torek, 17. 03. 2026 / 17:00 / Mala dvorana
Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov.
Gianfranco Rosi
torek, 17. 03. 2026 / 18:00 / Dvorana
Jean Cocteau je nekoč izjavil, da »Vezuv ustvarja vse oblake tega sveta.« Iz te iztočnice Rosi ustvari nevsakdanji portret Neaplja, mesta pod ognjenikom, ki je leta 79 našega štetja Pompeje pokopal pod vulkanskim prahom in lavo ter pomagal vzpostaviti mitologijo kaotičnega megapolisa na sredozemski obali.
