Joker Joker

»Joker ne prihaja s kakega tujega planeta ali s kakega fantomskega otoka, temveč iz televizijskega smeha – iz tistega »konzerviranega« studijskega smeha, ki ga slišite v komičnih serijah, tistega smeha, ki se smeji namesto nas. Tam se rodi. V tistem smehu, ki nas prepričuje, da smo srečni, da smo veseli, da se noro zabavamo. V tistem smehu, ki nam zapoveduje: morate biti srečni! Morate biti veseli! Morate se zabavati! /…/ Obstajajo le tisti, ki so opaženi. Slaven sem, torej obstajam! Všečkajo me, torej obstajam! Klikajo me, torej obstajam! Zvezda je rojena. Fleckovo življenje je komedija, stand up. In punchline je, ko koga ubije. Joker je film o sodobnem hladnem svetu, brezčutnem kapitalizmu, asocialni državi /…/, socialni smrti, ki jo prinaša dirka navzdol /…/, trumpih, ki – kot Thomas Wayne – obljubljajo »očiščenje«, in »pozabljenem človeku«, ki skuša na vsak način – magari nihilistično, z izvolitvijo Trumpa – dokazati, da je živ.« ZELO ZA
Marcel Štefančič, jr., Mladina