zgodba
Agenta CIE Palmer in Gagano morata uničiti računalniški virus, imenovan “Sovjetska zveza”. S pomočjo virtualne realnosti vstopita v sistem, toda njuna misija se izkaže za past. Llansójev drugi celovečerec, tako kot debi Crumbs (2015), posnet v Etiopiji, odene afrofuturizem v retro estetiko hladnovojnih vohunskih trilerjev, znanstvene fantastike in B-akcionerjev. Toda pod krinko in šminko prave eksplozije popkulturne nostalgije Jezus razmišlja o realnosti današnjega dne – virtualni, simulirani in nič manj begajoči od multikulturne časovno-prostorske zagonetke te “Matrice na tripu”.
kritike
“Resnično originalni umetniški glasovi so redkost. Ko govorimo o sodobnem žanrskem filmu, lahko inovatorje v 21. stoletju preštejemo na prste. Filmarji, kot so Khavn s Filipinov, Q iz Indije, Sono Sion in Ujicha iz Japonske ter Belgijca Hélène Cattet in Bruno Forzani, so skozi filmsko džunglo, polno strahotno podobnega materiala, urezali samosvoje poti. In v zadnjih letih se je njihovim vrstam pridružil nov glas, Miguel Llansó, ki je s svojim afrofuturističnim sci-fi prvencem Crumbs pred nekaj leti osupnil festivalska občinstva. Zdaj se vrača z drugim celovečercem Jezus te usmeri k avtocesti, ki je tako bizaren in unikaten, kot smo upali. /…/ Jezus ima vse, kar išče avanturistični ljubitelj filma. Je kompleksen, izviren, zabaven, smešen in čisto drugačen od vsega, kar ste videli doslej.”
– J Hurtado, Screen Anarchy
“Llansójev drugi celovečerec je navdihnjen kolaž retro eksploatacijskih tropov in čiste absurdnosti. /…/ Rezultat je čarovniški zvarek cenenih ponaredkov evropskih bondiad iz šestdesetih, filipinskega eksploatacijskega filma sedemdesetih, starih kungfu filmov, retro televizijskega sci-fi kiča, zamaskiranega mačizma v stilu mehiških luchadorjev in še kopice drugih elementov, precejenih skozi narativno sito hladnovojne napetosti in afrofuturistične tehno-fantazije. /…/ za ljubitelje simpatično obskurnih popkulturnih referenc bo Jezus te usmeri k avtocesti tako očarljivo nesmiseln kot njegov navdihnjeni naslov. /…/ V svoji skrajni sprevrženosti je ta film, prežet z duhom Ruba Goldberga, prej burkaško zabaven kot za počit smešen. Toda nedvomno odstopa od vsega, kar smo kdaj videli (razen morda Llansóvega Crumbs), kar je vrlina, ki poraja kultne filme.”
– Dennis Harvey, Variety