Danes je blagajna odprta od 14:20 do 20:30 (odpre se čez 03:13).
od 6. maja 2021

Izbrisati zgodovino Effacer l'historique

Gustave Kervern, Benoît Delépine / Francija / 2020 / 106 min / angleščina, francoščina

Huronsko smešna, nadvse aktualna in odločno analogna satira o digitalni dobi v režiji francoskih mojstrov absurda Benoîta Delépina in Gustava Kerverna (Mammuth).

režija Benoît Delépine, Gustave Kervern, scenarij Benoît Delépine, Gustave Kervern, fotografija Hugues Poulain, montaža Stéphane Elmadjian, produkcija Sylvie Pialat, Benoît Quainon, Benoît Delépine, Gustave Kervern, igrajo Blanche Gardin, Denis Podalydès, Corinne Masiero, Vincent Lacoste, Benoît Poelvoorde, Bouli Lanners, Vincent Dedienne, Philippe Rebbot, Michel Houellebecq, Clémentine Peyricot, Lucas Mondher, distribucija FIVIA – Vojnik

festivali, nagrade Berlinale (srebrni medved – posebna nagrada žirije); Viennale; Solun; Liffe

IMDb

DVD filma je na voljo v naši Knjigarnici.

Fotografije

zgodba
V zaspanem francoskem predmestju se trije sosedje spopadajo s sodobno tehnologijo in družabnimi omrežji. Brezposelna ločenka Marie se boji, da bo izgubila sinovo spoštovanje, če bo njen posnetek seksa pristal na internetu. Do vratu zadolženi Bertrand je na smrt zaljubljen v telefonsko prodajalko, ki ga vztrajno kliče iz klicnega centra na Mavriciju. Christine, nekdanja zasvojenka s televizijskimi serijami, se kot voznica Uberja zaman trudi izboljšati svoje uporabniške ocene … Trije prijatelji združijo moči v donkihotskem boju proti spletnim velikanom.

iz prve roke
»Ideja se je rodila iz najinih lastnih težav zaradi neprilagojenosti digitalni tehnologiji, ki naju je včasih spravila na rob obupa. Kolikokrat sem se zjokal, sam v svojem kotu, tako izgubljenega sem se počutil. A ko se človek znajde v nemogočem položaju, ga včasih prime, da bi se sam sebi smejal. Že od prvenca Aaltra je najine filme gnalo nekakšno maščevanje. Tudi tokrat se maščujeva za vse, kar sva morala prestati. /…/ Film sva sprva hotela nasloviti Dodo. /…/ Človek je dodo umetne inteligence. Tako kot on verjame, da je kralj sveta in da ga nič ne ogroža – a izmislil si je umetno inteligenco, ta pa je veliko močnejša od njega in danes že lahko opazujemo prve znake tistega, kar nas čaka. Čutimo, da se ne bo dobro končalo. /…/ [Pandemija] je le še utrdila moč četverice GAFA [Google, Apple, Facebook, Amazon]. Ljudje po vsem svetu so še bolj ujeti med dostave, virtualne stike in platforme, ki ponujajo neprekinjen program. /…/ Ti nam na prvi pogled lajšajo življenje, v resnici pa ga zapletajo in nam jemljejo tisto najpomembnejše: človečnost. /…/ Ljudje smo oboroženi z domišljijo in razumom, uživati in zabavati se znamo, ne da bi bili ves čas priklopljeni na splet ali gledali v prenosne telefone. /…/ Spremenimo lahko način življenja in preprosto hodimo, govorimo ter počnemo vse, za kar smo bili kot človeška bitja ustvarjeni.«
– Benoît Delépine in Gustave Kervern

portret avtorjev
Gustave Kervern se je rodil leta 1962 na Mavriciju, Benoît Delépine pa leta 1958 v Parizu. Oba sta svojo pot začela pri televiziji, kjer sta se tudi spoznala. Sodelovala sta pri programu Grolandsat, precej liberalni produkciji, ki jima je omogočila, da sta domišljala in preverjala nove pripovedne tehnike. Pozornost mednarodne javnosti sta vzbudila že s prvim celovečercem, komično dramo Aaltra (2004), za katero sta prejela več festivalskih nagrad. Leta 2006 sta posnela metafizično, absurdno in nadrealistično komedijo Avida, ki je bila premierno predstavljena na festivalu v Cannesu, dve leti kasneje pa še proletarsko črno komedijo Louise-Michel, posvečeno istoimenski francoski anarhistki iz devetnajstega stoletja. Njun četrti film Mammuth, poetični in angažirani film ceste z Gérardom Depardieujem in Isabelle Adjani, je bil leta 2010 premierno prikazan v tekmovalni sekciji Berlinala. Sledili so filmi: Le Grand Soir (2012), nagrajen s posebno nagrado žirije v Cannesu; Near Death Experience (2014) z Michelom Houellebecqom v glavni vlogi; Saint Amour (2016), komedija, v kateri sta očeta in sina odigrala Gérard Depardieu in Benoît Poelvoorde; in I Feel Good (2018), protikapitalistična komedija z Jeanom Dujardinom v glavni vlogi. Izbrisati zgodovino je njun deseti skupni projekt.

kritike
»V filmu se vse vrti okoli ‘oblaka’, pametnih telefonov, umetne inteligence, posnetkov seksa, podatkovnih središč in vročih linij, a posnet je na 16-milimetrski trak ter od začetka do konca napisan in odigran v ‘nizki resoluciji’ – prav zato, da bi se uprl svojemu sovražniku: visoki resoluciji (slike, življenja, vsega), visokokakovostnim, vendar lažnim posnetkom ter navsezadnje vsemu, kar je ‘visoko’, vsemu, kar ljudi gleda zviška, celo in predvsem visoki komediji; tisti, ki se dvigne nad blato, se mu enkrat zasmeje in gre naprej. Ne. Izbrisati zgodovino je – podobno kot pesem Daniela Johnstona – komedija, povedana kot šala, hkrati pa zelo žalosten film, ki stvari pokaže takšne, kot so, in ne ponuja nikakršne tolažbe – razen da nas spomni, da še nismo roboti, saj roboti nimajo prijateljev. To je zgodba o prijateljstvu in zgodba o rumenih jopičih, morda primer ‘filma rumenih jopičev’, filma za lo-fi politiko; tisto, ki se požvižga na višino in nikoli ne pozabi, da je v svojem ironičnem brezrokavniku ‘visoke vidljivosti’ podolgem in počez prehodila krožišča srečanj in prijateljstev, krožišča, ki predstavljajo nasprotje navpičnosti oblasti.«
– Luc Chessel, Libération 

»Že vse od iznajdbe komedije nam je znano visceralno sočutje, ki ga lahko vzbudi vsakič znova izgubljeni, pa čeprav simbolično dobljeni boj šibkih proti močnim. Vse od rojstva filma so številni režiserji ta boj bojevali s smehom – od Chaplina preko Capre do Tatija. Tudi celotni opus dvoglave zveri Delépine-Kervern se vrti okoli te osi, a z izrazito naklonjenostjo dadaističnemu izrazu. /…/ Izpod karnevalske preobleke in ekspresivne norosti ves čas vre na dan globoka in živa človečnost, ki nas povsem prevzame.«
– Jacques Mandelbaum, Le Monde

»Izbrisati zgodovino z razkrivanjem vse večje nehumanosti globalizirane družbe udari tja, kjer boli, hkrati pa nikoli ne izgubi upanja v pravo človečnost: človečnost solidarnosti.«
– Xavier Bonnet, Rolling Stone France

»Pikra farsa s svojo naključno zgradbo, ki spominja na zbirko skečev, zadene nekaj očitnih tarč (avtomatski klicni centri, Amazonova ekonomija na poziv), a zadene jih silovito in z užitkom, poleg tega pa zavije v nekaj nepričakovanih smeri. Vincent Lacoste, režiserjeva stara znanca Benoît Poelvoorde in Bouli Lanners ter celo Houellebecq /…/ razposajeno kažejo sredinec v tradiciji francoskih satiričnih revij Hara-Kiri in Charlie Hebdo – čeprav Delépine in Kervern k stvari pristopita na svoj značilno anarhični in nadvse osvobajajoči način.«
– Jonathan Romney, Viennale

»Zadnja stvaritev bojevitih francoskih ikonoklastov /…/ je hkrati dramedija, ki raziskuje občutke rumenih jopičev v predmestni Franciji; farsa o digitalnem svetu, za katerega se zdi, da nam bolj gospoduje kot pa dejansko pomaga; in večplasten, skrajno depresiven film o svetu, v katerem živimo.«
– Boyd van Hoeij, The Hollywood Reporter

»Že [na predkoronskem Berlinalu] nadvse aktualna in absurdnih situacij polna satira o e-odvisnosti in terorju uporabniških ocen /…/ je v dobrega pol leta, ko se je praktično vse življenje preselilo na splet, postala sicer malo bolj trpko smešna, a vsekakor še mnogo bolj relevantna.«
– Ana Šturm, MMC RTV SLO

»Butec in butec srečata gibanje ‘rumenih jopičev’.«
– Marta Bałaga, Cineuropa

»Pred nami je film, ki je popularen, a hkrati inteligenten; ki ni le komičen, ampak tudi precej melanholičen. Zelo je ganljiv in ob gledanju sem se resnično zabaval.«
– Michel Ciment, France Inter

petek, 14. 05. 2021

Gremo v Kinodvor!

Kinodvor je odprt, zaradi sprostitve ukrepov pa so ponovno na voljo vstopnice za projekcije, ki so bile prej že razprodane. Prosimo vas, da si preberete Kino bonton za varen obisk kina. Ob lepem vremenu vabljeni tudi na vrt naše kavarne.

Paket David proti Goljatu

Ob predvajanju filma Izbrisati zgodovino v paketu na voljo filmi Aquarius, Mleko in Demokracija. Samo na spletnem Kinodvoru, do 2. junija.

Klub Kinodvor

Postanite član in izkoristite naše ugodnosti! Članstvo poleg znižane cene vstopnic prinaša številne druge ugodnosti.

Aktualno

Ingeborg Bachmann: potovanje v puščavo Ingeborg Bachmann – Reise in die Wüste

Margarethe von Trotta

torek, 19. 03. 2024 / 15:20 / Dvorana

Film o burnem razmerju med Ingeborg Bachmann, eno največjih nemško pišočih pesnic 20. stoletja, in slavnim dramatikom Maxom Frischem; zgodba o ženski in njeni neustavljivi želji po svobodi – tako v karieri kot v ljubezni.

Neskončni spomin La memoria infinita

Maite Alberdi

torek, 19. 03. 2024 / 16:50 / Mala dvorana

Srce parajoč in hkrati navdihujoč spomenik neuničljivi moči ljubezni. Film Maite Alberdi (Krt) je nominiran za oskarja v kategoriji najboljši dokumentarec.

Pošast Kaibutsu

Hirokazu Koreeda

torek, 19. 03. 2024 / 17:50 / Dvorana

V delu, ovenčanem z nagrado za najboljši scenarij v Cannesu, se z našimi prepričanji in pričakovanji mojstrsko poigrava eden velikih filmskih humanistov Hirokazu Koreeda (Tatiči). Njegova Pošast je zadnji film, za katerega je glasbo napisal lani preminuli maestro Ryuichi Sakamoto.