zgodba
Hormoni, simpatije, strahovi, slabe odločitve in prepiri – biti najstnica v Berlinu ni preprosto! To dobro vedo trmasta Ricky, ekscentrična Victoria, melanholična Katharina in tiha Malou – štiri cimre, ki se vsaka po svoje spopadajo z odraščanjem. Življenje na žalost ne pride z navodili za uporabo, je pa orientacija v njem veliko lažja, ko imamo ob sebi prijateljice. Ali bodo druga drugo uspele prepričati, da je vredno živeti, govoriti, ljubiti, biti? Samo girl power in nič več!
Naj te film odpelje pred prag odraslosti, ki ga še nismo pripravljeni prečkati!
»V nekem trenutku sem se naveličala zgodb o odraščanju. Katharina si hoče vzeti življenje pred 18. rojstnim dnem, ostali pa se prav tako spopadajo s svetom odraslih – zato mu film na nek način kaže sredinec. /…/ Najstniki pogosto doživljajo zelo intenzivna čustva, vendar jih drugi jemljejo manj resno. Hitro jim rečejo, da so njihova čustva pretirana ali da le iščejo pozornost. Roko na srce, med 14. in 18. letom sem v svoji okolici videla resnejše težave kot kadarkoli kasneje v življenju: samopoškodovanje, motnje hranjenja, samomorilne misli … In vendar so jih pogosto spregledali, dokler ni bilo prepozno. /…/ Obenem pa mi je bilo pomembno, da je film tudi duhovit.«
– Stella Marie Markert
vtisi mlade programske ekipe Kinotripa
»Ob gledanju sem hitro ugotovila, da ti perfektno začrtan eyeliner prav nič ne pomaga, če se spopadaš z občutkom nesmisla v življenju in da v tem ni nič glamuroznega. To se mi zdi zelo pomembno poudariti v današnjem svetu, v katerem znamo čustveni labilnosti hitro pripisati določeno estetiko.«
– Maja Žunič, članica 11. generacije Kinotripa
»Dotaknil se me je realistični prikaz mladih v prehodu v odraslost, nerazumevanja duševnih stisk ter vpliva odraslih in okolja na mlade. Pogosto je odraščanje prikazano skozi oči starejših, tu pa je poseben poudarek dan pogledu mlade osebe. Film nagovarja tudi nesmiselnost in potencialne nevarnosti tabujev ter poudarja, kako pomembno je, da glas dobimo vsi.«
– Teja Bernik, članica 11. generacije Kinotripa
kritike
»Hvala za nič Stelle Marie Markert se prepleta z najstniško apatijo in družbeno anarhijo. Brez opravičila je drzen, grob, srce parajoč in poživljajoč – mešanica vsega, kar otežuje mladostništvo ne glede na čas, kraj, razred ali privilegije.«
– Douglas Davison, Elements of madness
»S filmom Hvala za nič je Stelli Marie Markert uspelo ustvariti osvežujoč in pozornosti vreden režijski prvenec o štirih neprilagojenih mladih, ki se nočejo podrediti svetu norm, pravil in ozkoglednosti. Ta od začetka do konca zabavna ter nekonvencionalna zgodba sodi med najboljše debitantske filme letošnjega leta, poleg tega pa se s spoštovanjem in resnostjo loteva zahtevne teme duševnih bolezni.«
– Björn Schneider, Filmstarts