Hči moja Figlia mia

»Hotela sem spregovoriti o tem, kaj pomeni biti danes mati. Ali je mogoče odraščati z več kot eno materinsko figuro? Ali je telesna vez z osebo, ki te nosi v trebuhu, te rodi in ti je po videzu podobna, pomembnejša od kulturne vezi s človekom, ki te vzgaja? Pod vprašaj sem hotela postaviti klasični starševski sistem. To je ena najpomembnejših tem današnjega časa. Leta, stoletja so bile ženske prisiljene igrati vloge popolnih mater. Zelo pomembno se mi zdi zamajati ta koncept in začeti ceniti nepopolnost. Hči moja se začne z arhaičnim in visceralnim materinskim čutom, potem pa skuša zapeljati v bolj sodobno diskusijo ter ponuditi novo, drugačno vizijo /…/. Film je popotovanje, v katerem trije ženski liki iščejo drug drugega, se drug drugemu približujejo in oddaljujejo, se ljubijo, sovražijo, na koncu pa sprejmejo nepopolnosti in zato zrastejo. /…/ Film sem postavila na Sardinijo, ker gre za otok številnih obrazov: njegova lirična, pravljična in magična plat se prepleta s tisto bolj surovo in stvarno; otok je hkrati arhaičen in sodoben. Sardinijo sem izbrala predvsem zaradi pokrajine, ki izžareva neverjetno moč, podobno moči mater. Ta kraj čisto zares lahko imenujemo Mati zemlja.«
– Laura Bispuri