zgodba
Petdeseta leta. Anatole Zsa-zsa Korda, enigmatični industrialec in eden najbogatejših ljudi v Evropi, je pravkar preživel še en poskus atentata (svojo šesto letalsko nesrečo). Brezobzirnega poslovneža ne sovražijo le konkurenčna podjetja, ampak tudi vlade različnih ideologij po vsem svetu. Ravno je v zaključni fazi največjega projekta svojega življenja, tako imenovanega Kordovega feničanskega infrastrukturnega načrta za zemljo in morje. Z njim želi spodbuditi razvoj potencialno bogate regije, sebi pa zagotoviti pet odstotkov prihodkov za naslednjih sto petdeset let. Odloči se, da bo imenoval naslednico: svojo odtujeno dvajsetletno hčerko Liesl, trenutno redovniško pripravnico.
Oče in hči se z osebnim tutorjem Bjornom podata na pot, da bi se srečala s poslovnimi partnerji in pokrila hitro naraščajoči finančni primanjkljaj, a kmalu postaneta tarča spletkarskih tajkunov, tujih teroristov in zagnanih najetih morilcev.
Mimogrede Liesl raziskuje še nerešeni umor Kordove prve žene (svoje matere), ki se je zgodil pred desetimi leti …
iz prve roke
»Skušal sem si izmisliti nekaj o enem tistih evropskih tajkunov iz petdesetih let, kakršna sta bila na primer Onassis in Niarchos. /…/ Takšen lik bi nekoč lahko igral Anthony Quinn ali pa mogoče Lino Ventura ali Jean Gabin. Če Benicio ne bi želel sodelovati, ne vem, kdo drug bi sploh bil primeren. Za to bi se bilo treba vrniti v zgodovino filma. /…/ Črpali smo od tu in tam. Z Beniciom sva si ogledala Državljana Kana z najbolj znanim filmskim tajkunom vseh časov. Rosijeva Zadeva Mattei je tudi zelo zanimiv film, navdihnil nas je z glasbo, poleg tega pa imata filma številne tematske in zgodbene povezave. Zelo dober je tudi Duvivierjev David Golder, prirejen po knjigi Irène Némirovsky.«
– Wes Anderson
kritike
»Feničanska spletka – tako metafilmska, da po malem sreča Veličastne Tenenbaumove, Darjeeling Limited, Grand Budapest Hotel, Francosko depešo in Asteroid City – je ekscentrična, gnostična, manična diorama kapitalizma, groteskna parodija človeškega obraza, ki ga skušajo natakniti kapitalizmu, prepričani, da bi šel v nebesa (k Billu Murrayu), če ne bi bila nebesa že to, kar je ustvaril na zemlji. ZA+«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Feničanska spletka se začne z zaušnico, ki gledalcu vzame dih. Le za trenutek – da se odvrti začetna špica – mu pusti zajeti nekaj zraka. Nato pa se z neverjetnim tempom v prepoznavnem andersonovskem slogu vse do konca razpleta kot napeta, nepredvidljiva vožnja po ponorelem svetu megalomanskega, sociopatskega poslovneža Zsa-Zsa Korde. /…/ Paranoično razpoloženje in dih jemajoč tempo /…/ sta tako samo odraz vseprisotnih občutkov v naših vsakdanjih življenjih. Da se k težavam pristopa s kričanjem moških in njihovo očaranostjo nad to svojo »moškostjo«, pa je prav tako vse prej kot fikcija. Skratka, Anderson je s Feničansko – lahko bi rekli tudi sirsko-libanonsko – spletko tokrat zelo natančno zajel duh časa. To, da se lahko iz tega tako izvirno norčuje in ob vsem tem po vrhu ostaja še optimist, lahko kritiziramo, predvsem pa mu zavidamo.«
– Žiga Brdnik, Radio Slovenija