iz prve roke
“Ustvarjanje tega filma je odgovorilo na stari klic z globjimi koreninami, kot sem si predstavljal. Bilo je povezano z usodo, vero in nagonom, kolonialno odtujenostjo ter svobodno voljo. /…/ Filmsko platno ni le še en format, temveč je v jedru filmske govorice. Izvorna oblika. Tista, ki bo zdržala preizkus časa.”
– Denis Villeneuve, režiser
kritike
»Dune je filmska esenca, čarobni napoj – špice, »začimba«, ki filmu odpira možgane, bistri pogled, podaljšuje življenje in omogoča prihodnost. Razlog več, da je Villeneuvov Dune – dekonstrukcija kapitalističnih mitov o dobrih, miroljubnih kolonialistih, bremenu belega človeka, osvobajanju tretjega sveta, šiijenju demokracije, manifestni usodi ipd. – videti kot kinetični bunuelovsko-malickovski sen o Herbertovem romanu Dune. Toda: kaj če je puščavski Arrakis le opustošena Zemlja? Kaj če je Arrakis le to, kar v prihodnosti ostane od Zemlje? Kaj če je Arrakis le puščava, ki so jo za sabo pustili kapitalizem in podnebne spremembe? Herbertov lapis philosophorum je najprej ekraniziral veliki David Lynch. Zdaj ga je ekraniziral veliki Denis Villeneuve. Čas je, da to stori še velika Ema Kugler. A kdor je videl njene filme (Phantom, Za konec časa, Odmevi časa, Človek s senco), bo vzkliknil: Dune je videti tako, kot da ga je korežirala Ema! ZA+«
– Marcel Štefančič, jr., Mladina