Staro meščansko stanovanje v središču Beograda je bilo po drugi svetovni vojni, ob nacionalizaciji, razdeljeno na dva dela. Dvoje vrat je zapečatenih, na tej strani, kjer zdaj živi sedemdesetletna Srbijanka Turajlić, stoji pred njimi kavč, na drugi strani so omare njene sosede, ki se v letih po razpadu Jugoslavije ni odselila. Mila Turajlić skozi zgodbo o razlaščenem stanovanju svoje mame, ki je bila rojena takoj po vojni, opiše zgodbo nekega časa in prostora, komunizem, ki Srbijanki kot univerzitetni profesorici ni bil naklonjen, obdobje razpada skupne države, dviga srbskega nacionalizma, Miloševića, revolucijo leta 2000 in ponovni dvig nacionalizma med volitvami leta 2015, ko je srbski narod izglasoval vzpon nekdanjega Miloševićevega ministra za informiranje. Film o moralni drži posameznika, ki se čuti dolžnega, da se odzove na družbene spremembe v kriznih obdobjih.
»O svoji državi želim govoriti z zelo osebnega stališča in iz zelo preciznega izhodišča – kraja, kjer prebivam. Bolj kot strmim v zaklenjena vrata, ki jih poznam že vse življenje, bolj ugotavljam, kako globok uvid v Srbijo lahko dobimo z razkrivanjem razdeljenih prostorov. Zgodba filma se zapleta spiralno: osebno raziskovanje razdvojenih prostorov razkriva družinsko kroniko, ki preraste v oris viharnih časov in navsezadnje potret države. Med spremljanjem zgodbe v stanovanju nam pogled skozi okna odstira Srbijo, kot jo v medijih redko uzremo.«
– Mila Turajlić