V dolini na jugu Francije padajo prve snežinke. Čas je, da si žuželke pripravijo zimsko zalogo. Medtem se mlada pikapolonica pomotoma znajde v paketu, ki je na poti na Karibe! Samo ena rešitev obstaja: pikapolonica in prijatelji na drugi strani sveta združijo moči. Novi svet prinaša nove nevarnosti. Skupnost lokalnih pikapolonic, hipnotične bogomoljke, nenavadne gosenice in ekscentrični raki so le del izziva, s katerim se soočajo junaki zgodbe. Ljudje bi si radi prilastili njihov dom in zgradili luksuzni hotel …
Drobižki so ugledali luč sveta kot kratek film. Pozneje so ga razvili in razširili v odlično istoimensko animirano televizijsko serijo, opevano s strani kritikov. Ob seriji sta avtorja sočasno začela pisati tudi zgodbo za prvi celovečerec Drobižki. Ko sta Hélène Giraud in Thomas Szabo ustvarjala drugi del TV-serije, sta sočasno napisala scenarij tudi za Drobižke 2.
iz prve roke
»Drobižki so bili vojni film s primesmi vesterna in herojske fantazije. Drobižki 2 so pustolovski film s klasičnimi temami, ki mu pritičejo: nevarnosti in užitki raziskovanja, preseganje lastnih omejitev za višji cilj, srečevanje z neznanim. /…/ Kot filmska adaptacija sedmega Sinbadovega potovanja (Nathan Juran, 1958) sva tudi midva želela popeljati najine junake dovolj daleč, da lahko zdrsnejo v fantazijo in presežejo omejitve lastne realnosti. To pa je pogosta izkušnja pustolovskih zgodb. /…/ Nisva želela, da bi bili liki preveč realistični ali preveč karikirani. Najin cilj je bil, da doseževa občutljivo ravnovesje med resničnimi informacijami, ki temeljijo na video dokumentaciji, in poenostavljenim oblikovanjem. Odločila sva se, da se odrečeva dialogom, ker sva hotela ustvariti bolj dokumentarec kot pa klasični animirani film. Hotela sva ohraniti resnične insekte brez obrazne mimike (ne govorijo, se ne smejijo, mrščijo, mežikajo …) in se izogniti njihovemu počlovečenju.«
– Hélène Giraud in Thomas Szabo